Pavel piše dragemu učencu Timoteju, voditelju Cerkve v Efezu. Jezusu se zahvaljuje, da ga je poklical in ga postavil za apostola. Ob svoji življenjski izkušnji spoznava, da vse prihaja od Boga, da je vse podarjeno. To je odrešenje in usmiljenje, ki ga je bil tudi sam deležen. Gospod, pomagaj mi odpreti oči, da bom videl veliko tvojih darov in se ti zahvaljeval za vso skrb.

Jezus obsoja hinavščino, ki je strožja do napak drugih, sebi pa popušča z opravičevanjem in zakrivanjem. S podobo iveri in hloda v očesu kaže, da le očitna samokritika pomaga bratu, da sprejme Božje usmiljenje. Zavedal se bom, da je moje iskreno oko edina možnost, da se popravi bližnji. Gospod, reši me hinavščine. Daj mi pogum, da bom priznal in popravil mnoge napake.