»Glej, to so zakladi naše Cerkve«, tako je odgovoril sveti Lovrenc cesarjevemu sodniku, ki je zahteval, da mu izroči vse cerkvene zaklade v zameno za življenje. Toda zakladi, ki jih je Lovrenc pokazal ni bilo ne zlato ne dragi kamni, bili so ubogi, bolni, obrobni, za katere je Lovrenc vsak dan skrbel. Ta odgovor ga je v času preganjanja kristjanov stal življenje. Mučili so ga na ražnju. To je bilo 10. avgusta 258. Štiri dni prej je namreč umrl papež Sikst II., kateremu je bil Lovrec nadiakon.«

»Zgodovina ju ni pozabila, saj potrjuje, kako slavno je ime današnjega svetnika. Zbrani smo namreč ob njegovem grobu« je dejal Benedikt XVI. v pridigi 30. novembra 2008 v baziliki sv. Lovrenca zunaj obzidja in nadaljeval »Njegova vnema za uboge, njegovo velikodušno služenje rimski Cerkvi na področju oskrbe in karitativne dejavnosti, njegova zvestoba papežu do takšne mere, da je hotel iti za njim tudi v največjo preizkušnjo – mučeništvo, ki ga je samo nekaj dni za njim tudi prestal. Vse to so zgodovinsko obče znana dejstva.«

Sveti Lovrenc, pogumni pričevalec za vero v Kristusa nam tako posreduje sporočilo o vrednosti svetništva in nam kaže pot po kateri naj bi hodili. Benedikt XVI. je v isti pridigi o Lovrencu dejal: »On nam ponavlja, da svetost, to je iti naproti Kristusu, ki nas prihaja nenehno obiskovat, ni nekaj kar obledi, temveč sčasoma še bolj zasveti in kaže na človekovo nenehno težnjo iti k Bogu. Lovrenc, herojski pričevalec križanega in vstalega Kristusa, je za vsakega primer voljne privolitve božji volji, saj, kakor smo slišali v berilu apostola Pavla, ko spominja Korinčane, da bi tudi mi živeli tako, da nas bo Gospod našel ob svojem dnevu neomadeževane.«

Mojzes se poslavlja, potem ko je bil voditelj osvoboditve. Poslanstvo prepušča Jozuetu. Tudi on se mora zavedati, da je Bog prvi voditelj in bo še naprej spremljal ljudstvo. Poglobil bom zavest, da Bog spremlja korake zgodovine, da mi pomaga in mu moram zaupati ter ga ubogati. Gospod, oprosti, ker v površnosti marsikdaj pozabim na tvojo bližino in zvesto spremljanje.

Učenci sprašujejo Jezusa, kdo naj bo spoštovan v skupnosti. On pokaže na otroka, ker zaupa Bogu in se mu ves izroča. Jezus se poistoveti z malimi, da kdor nje sprejme, sprejme njega. Ali vidim le velike in pomembne ali znam sprejemati tudi majhne, nemočne, padle? Gospod, pomagaj mi odkrivati slabost in uboštvo, da bom cenil tvoj dar in spoštoval male v družbi.