Božja beseda za torek, 8. septembra 2026

Pri branju Geneze lahko mislimo, kako je Bog bil neki čarovnik in je stvari naredil s čarobno paličico. To seveda ni res. Bog je ustvaril stvari in vsaki dal notranje zakone, da bi se lahko razvijale in dospele do polnosti. Gospod je stvarem vesolja dal samostojnost, ne pa neodvisnosti. Ker Bog ni čarovnik, je stvarnik. In ko šesti dan pride do stvarjenja človeka, temu da neko drugo avtonomijo, malo drugačno, a ne

Pri branju Geneze lahko mislimo, kako je Bog bil neki čarovnik in je stvari naredil s čarobno paličico. To seveda ni res. Bog je ustvaril stvari in vsaki dal notranje zakone, da bi se lahko razvijale in dospele do polnosti. Gospod je stvarem vesolja dal samostojnost, ne pa neodvisnosti. Ker Bog ni čarovnik, je stvarnik. In ko šesti dan pride do stvarjenja človeka, temu da neko drugo avtonomijo, malo drugačno, a ne neodvisno: avtonomijo, ki je svoboda. Človeku pravi, naj gre naprej skozi zgodovino, naredi ga odgovornega za stvarstvo, tudi zato, da bi mu gospodoval, ga razvijal in tako prispel do polnosti časov. Polnost časov pa je bila tisto, kar je Bog imel v srcu: prihod njegovega Sina. Kajti Bog nas je vse v naprej določil, da bi bili podobni njegovemu Sinu. To je pot človeštva, je pot človeka. Bog je želel, da bi bili kot njegov Sin in da bi njegov Sin bil kot mi.

Današnji evangelij govori o Jezusovem rodovniku. Na tem seznamu so tako svetniki kot grešniki, a zgodovina se nadaljuje, ker je Bog hotel, da bi ljudje bili svobodni. Ko je človek zlorabil svojo svobodo, ga je Bog izgnal iz raja in mu dal obljubo; človek je šel iz raja z upanjem. Kot grešnik, a z upanjem. A ljudje ne hodijo sami, Bog hodi z njimi. Dal je namreč možnost izbire za čas, ne za trenutek. Je Bog časa, Bog zgodovine, je Bog, ki hodi s svojimi otroki, in to vse do polnosti časov, ko se njegov Sin učloveči. Bog hodi s pravičnimi in grešniki. Hodi z vsemi, da bi človek prispel do dokončnega srečanja z Njim.

Evangelij to stoletno zgodovino zaključi v majhni vasi z Jožefom in Marijo. Bog velike zgodovine je tudi v mali zgodovini, saj hoče z nami hoditi. Kot je dejal sv. Tomaž: Ne se prestrašiti pred velikimi stvarmi, ampak se tudi zavedati malih, to je božje. Bog namreč ni samo v velikih stvareh, ampak tudi v malih. Gospod, ki hodi z nami, je tudi Gospod potrpežljivosti. Božja potrpežljivost. Potrpežljivost, ki jo je imel z vsemi temi rodovi. Z vsemi temi osebami, ki so živele svojo zgodovino milosti in greha, je Bog potrpežljiv. Bog hodi z nami, saj želi, da vsi mi postanemo podobni njegovemu Sinu. In od takrat, ko nam je s stvarjenjem dal svobodo, ne neodvisnosti, pa vse do danes še naprej hodi.«

Tako torej prispemo do Marije. Danes se nahajamo v predsobi te zgodovine: Marijino rojstvo. Prosimo v molitvi, naj nam Gospod podeli edinost za skupno hojo in mir v srcu. To je milost današnjega dne: Danes lahko zremo v Marijo, majhno, sveto, brez greha, čisto, izbrano, da bo postala Mati Boga. Prav tako lahko zremo na dolgo zgodovino in se vprašamo: Kako pa jaz hodim skozi svojo zgodovino? Dopuščam, da Bog hodi z mano? Dopuščam, da On hodi z mano, ali pa hočem hoditi sam? Dopuščam, da me boža, mi pomaga, mi odpušča, me vodi naprej, da bi prispel v srečanje z Jezusom Kristusom? To bo konec naše poti: srečanje z Gospodom. Zastavimo si vprašanje: Dopuščam Bogu, da je z mano potrpežljiv? Ko tako zremo na to veliko zgodovino in tudi v ta majhni kraj, lahko slavimo Gospoda in ponižno prosimo, naj nam podari mir, tisti mir srca, ki nam ga lahko da samo On, ki nam ga daje smo takrat, ko mu dopustimo, da hodi z nami.

Bogoslužje Božje besede nam prinaša berila praznika Rojstva Device Marije, ki se že stoletja obhaja 8. septembra. Na ta dan je bila namreč v Jeruzalemu posvečena bazilika, zgrajena nad hišo sv. Ane, Marijine matere. Berila praznika nam govorijo o skrivnosti rojstva. V prvem berilu je čudovita prerokba preroka Miheja o Betlehemu, v katerem naj bi se po napovedi rodil Mesija. Ta bo, kakor pravi prerokba, potomec kralja Davida, ki je bil kakor bo Mesija iz Betlehema. Toda njegova podoba bo

Bogoslužje Božje besede nam prinaša berila praznika Rojstva Device Marije, ki se že stoletja obhaja 8. septembra. Na ta dan je bila namreč v Jeruzalemu posvečena bazilika, zgrajena nad hišo sv. Ane, Marijine matere. Berila praznika nam govorijo o skrivnosti rojstva. V prvem berilu je čudovita prerokba preroka Miheja o Betlehemu, v katerem naj bi se po napovedi rodil Mesija. Ta bo, kakor pravi prerokba, potomec kralja Davida, ki je bil kakor bo Mesija iz Betlehema. Toda njegova podoba bo presegala meje človeškega: Njegov izhod je od nekdaj, se izgublja v davnih časih in prehaja v večnost.
V evangeliju po Mateju pa smo slišali pripoved o Jezusovem rojstvu. Toda pred tem je rodovnik, ki ga je evangelist postavil na začetek svojega evangelija kot uvod. Tudi v njem se zelo jasno pokaže Marijina vloga v zgodovini zveličanja, ki je popolnoma povezana s Kristusom, predvsem z njegovim učlovečenjem. 'Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus.' (Mt 1.16). Pri rodovniku takoj opazimo prekinitev sheme, saj ne piše 'se mu je rodil' temveč' mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus'. V tem lahko opazimo lepoto Božjega načrta, ki s spoštovanjem človeškega spočne od znotraj ter iz ponižne Device iz Nazareta pride na dan, kot najlepši sad Njegovega stvariteljskega in odrešenjskega delovanja.