Božja beseda za nedeljo, 7. junija 2026

Vneto si prizadevajmo, da bi spoznali Gospoda; njegov izhod je zanesljiv kakor zarja, prišel bo k nam kakor jesenski dež, kakor spomladanski dež, ki napaja zemljo. »Kaj naj ti storim, Efrájim? Kaj naj ti storim, Juda? Vaša ljubezen je kakor jútranji oblak, kakor rosa, ki zgodaj odide. Zato sem jih tesal po prerokih, jih ubijal z izréki svojih ust in moja sodba je vzhajala zate kakor luč. Da, usmiljenja hočem in ne klavne daritve, spoznanja Boga bolj kakor žgalne daritve.«

Odpev: »Pravični bo videl Božje odrešenje.«

Gospod Bog je spregovóril,

poklical je zemljo od sončnega vzhóda do zahóda.

»Ne grajam te zaradi tvojih klavnih daritev,

tvoje žgalne daritve so vedno pred mano.

Odpev: »Pravični bo videl Božje odrešenje.«

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi,

zakaj moj je svet in kar ga napolnjuje.

Mar jem meso darovanih volov,

in pijem kri žrtvenih kozlov?

Odpev: »Pravični bo videl Božje odrešenje.«

Daruj Bogu hvalno daritev,

izpolni Najvišjemu svoje zaobljube.

Potem me kliči na dan stiske,

rešil te bom in pel mi boš slavo.«

Odpev: »Pravični bo videl Božje odrešenje.«

Bratje in sestre, Abraham je upal proti upanju in veroval, da bo postal oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: ›Takó bo s tvojim potomstvom.‹ In vera se mu ni omajala, čeprav je videl, da mu je telo že omrtvelo, saj je imel kakih sto let, in da je Sari naročje zamrlo. Ob Božji obljubi ni podvómil v neveri, marveč se je v svoji veri še okrépil in izkazal čast Bogu. Popolnoma je bil prepričan, da more Bog to, kar je obljubil, tudi uresničiti. Zato se mu je to tudi štelo v pravičnost. To, da mu je bilo šteto, pa ni bilo zapisano samo zaradi njega, temveč tudi zaradi nas. Saj se bo štelo tudi nam, ker verujemo vanj, ki je obúdil od mrtvih Jezusa, našega Gospoda: on je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je vstal zaradi našega opravičenja.

Tisti čas je šel Jezus mimo in zagledal moža, Mateja po imenu, ki je sedél pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Jedli so z Jezusom in njegovimi učenci. Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«