Božja beseda za nedeljo, 3. avgusta 2025

18. nedelja med letom (leto C)

»Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Lk 12,21)

Nazaj Koledar Naprej

1. berilo

Bogastvo je minljivo

Berilo iz Pridigarja (Prd 1,2,2.21-23)

»Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar, »nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!« Kar si namreč kdo pridobi s trudom, z modrostjo, z znanjem in spretnostjo, to zapusti v delež človeku, ki se ni trudil za to; tudi to je nečimrnost in velika nadloga. Kaj koristi človeku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se muči pod soncem? Da, vsi njegovi dnevi so bolečina, njegovo opravilo je žalost, še ponoči njegovo srce ne počiva: tudi to je nečimrnost.

Psalm 90

Odpev: »Gospod, ti si naše pribežališče od roda do roda.«

Ps 90,1-2.6-9

Ti storiš, da se človek vrača v prah

in govoriš: »Vrnite se, človeški sinovi.«

Zakaj v tvojih očeh je tisoč let

kakor včerajšnji dan, ki je minil, kakor nočna straža.

Odpev: »Gospod, ti si naše pribežališče od roda do roda.«

Razblinijo se kakor sanje v jutru.

Kakor trava so, ki hitro požene:

zjutraj vzcvete in poganja,

zvečer ovene in usahne.

Odpev: »Gospod, ti si naše pribežališče od roda do roda.«

Gospod, daj nam spoznati, kako dolgo je naše življenje,

da pridemo do srčne modrosti.

Vrni se, Gospod! Doklej boš odlašal?

Bodi usmiljen do svojih služabnikov!

Odpev: »Gospod, ti si naše pribežališče od roda do roda.«

Zjutraj nas nasiti s svojo dobroto,

da bomo vriskali in se veselili vse svoje dneve.

Milina Gospoda, našega Boga, naj bo nad nami!

Delo naših rok utŕdi nad nami!

Odpev: »Gospod, ti si naše pribežališče od roda do roda.«

2. berilo

Prizadevajmo si za novo življenje

Berilo iz pisma apostola Pavla Kološanom (Kol 3,1-5.9-11)

Bratje in sestre, če ste torej vstali s Kristusom, íščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Umrli ste namreč in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi. Zato omrtvíte v sebi to, kar teži k zemlji: nečistovanje, pohotnost, strastnost, hudobno poželenje in pohlepnost, ki je isto kot malikovanje. Ne lážite drug drugemu, saj ste slekli starega človeka z njegovimi deli vred in oblekli novega, ki se prenavlja po podobi svojega Stvarnika, da bi ga spoznal. Kjer je to, ni več ne Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne barbára ne Skita, ne sužnja ne svobodnega, ampak je vse in v vseh Kristus.

Evangelij

Mt 5,3

Aleluja

Aleluja. Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Aleluja.

Jezus svari pred lakomnostjo

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,13-21)

Tisti čas je nekdo iz množice rekel Jezusu: »Učenik, reci mojemu bratu, naj deli z menoj dediščino!« On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.«

Povedal pa jim je to priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. Premišljal je sam pri sebi: ›Kaj naj počnem, ko nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ In rekel je: ›Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Toda Bog mu je rekel: ›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹

Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.«

Avdio posnetek dnevne Božje besede

Poslušajte kot podkast.

Svetnik za vsak dan
Lidija
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Poslušajte kot podkast.

18. nedelja med letom - Franc Škulj - Videm - Dobrepolje
(4.8.2013 ob 10^h, dolžina: 4:24)

Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.

Druge homilije za ta dan »
Vse homilije »

Misli papeža Frančiška

...

Angel Gospodov, 4. avgust 2013 ...

V današnji liturgiji odmeva izzivalna Pridigarjeva beseda: »Nečimrnost čez nečimrnost... vse je nečimrnost!« (Prid 2,1). Mladi so še posebej občutljivi na praznoto smisla in vrednot, ki jih pogosto obkrožajo. In žal za to tudi plačajo posledice. Med tem pa jih srečanje z živim Jezusom v njegovi veliki družini Cerkvi, v srcu napolni z resničnim veseljem, z resničnim življenjem, s to globoko dobrino, ki ne mine in ne izgine. V Riu smo to videli na obrazih mladih. …

Angel Gospodov, 4. avgust 2013

V današnji liturgiji odmeva izzivalna Pridigarjeva beseda: »Nečimrnost čez nečimrnost... vse je nečimrnost!« (Prid 2,1). Mladi so še posebej občutljivi na praznoto smisla in vrednot, ki jih pogosto obkrožajo. In žal za to tudi plačajo posledice. Med tem pa jih srečanje z živim Jezusom v njegovi veliki družini Cerkvi, v srcu napolni z resničnim veseljem, z resničnim življenjem, s to globoko dobrino, ki ne mine in ne izgine. V Riu smo to videli na obrazih mladih. Toda ta izkušnja se mora soočiti z vsakodnevno nečimrnostjo, s strupom praznine, ki prodira v naše družbe, ki temeljijo na dobičku in imetju, ki zavajajo mlade s potrošništvom. Evangelij današnje nedelje nas spomni na nesmiselnost utemeljevanja lastne sreče na imetju. Bogataš je namreč rekel samemu sebi: Moja duša, na razpolago imaš veliko dobrin, počivaj, jej, pij in se zabavaj! Toda Bog mu je rekel: Neumnež! To noč bom zahteval tvoje življenje. In to, kar si si pridobil, čigavo bo (prim. Lk 12,19-20).

Dragi bratje in sestre, resnično bogastvo je Božja ljubezen, ki jo delimo z brati in sestrami, tista ljubezen, ki prihaja od Boga in si jo mi delimo ter si med sabo pomagamo. Kdor ima to izkušnjo se ne boji smrti in ima v srcu mir. Izročimo ta namen, da sprejmemo Božjo ljubezen in jo delimo z brati in sestrami, v priprošnjo Devici Mariji.

Angel Gospodov, nedelja, 4. avgust 2019

Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij (prim. Lk 12,13-21) se začne s prizorom nekoga, ki se je vstal med množico in prosil Jezusa, da bi razrešil pravo vprašanje glede družinske dediščine. Toda On se v odgovoru ne sooči s tem vprašanjem, ampak opominja, da se je potrebno držati stran od pohlepnosti, torej od lakomnosti po posedovanju. Da bi odvrnil svoje poslušalce od zasoplega iskanja bogastva, je Jezus povedal priliko o neumnem bogatašu, ki verjame, da je srečen zato, ker je imel srečo pri izjemni letini in se počuti varnega zaradi nabranih dobrin. Lepo bi bilo, če bi jo danes vi prebrali. Je v 12 poglavju Lukovega evangelija, od 13. vrstice naprej. Lepa prilika je, ki nas veliko nauči. Pripoved pride do živega takrat, ko se pojavi nasprotje med tem, kar bogataš načrtuje zase in tem, kar mu predoči Bog.

Bogataš postavi pred svojo dušo, torej pred sebe, tri preudarke: veliko nakopičenih dobrin; veliko let, ki jih bodo te dobrine zagotovile; in tretjega: mirnost in nepotešeno blagostanje (prim. v. 19). Toda beseda, ki mu jo je namenil Bog, izniči vse te njegove načrte. Namesto »veliko let«, mu Bog nakaže neposrednost s »to nočjo«, »nocoj boš umrl«; namesto »uživanja življenja« mu predstavi »vrnitev življenja, vrniti življenje Bogu«, s temu posledično sodbo. Kar zadeva realnost množice nabranih dobrin, na katere bi moral bogataš utemeljiti vse, je ta razgaljena v sarkazmu vprašanja: »In kar si pripravil, čigavo bo?« (v. 20). Pomislimo na boje za dediščino, tolikih bojev po družinah tolikih ljudi. Vsi vemo za kakšno takšno zgodbo, ki se začenja ob smrtni uri, ko se pojavijo nečaki, da bi videli, kaj pripada njim. »Kaj pripada meni?«, in odnesejo vse. V tem nasprotju je namreč opravičljiv naziv »neumnež«, saj misli na stvari, za katere verjame, da so konkretne, a so le fantazija, ki ga je Bog dal temu človeku. Ta je neumen zato, ker je v praksi zanikal Boga, ni namreč napravil obračuna z Njim.

Zaključek prilike, ki ga je oblikoval evangelist, ima še poseben učinek: »Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom« (v. 21). Gre za opomin, ki razkriva obzorje, proti kateremu smo vsi mi poklicani gledati. Materialne dobrine so potrebne, a so dobrine, torej so sredstvo za pošteno življenje - le sredstvo so - in za podelitev s še bolj potrebnimi. Jezus nas danes vabi k premisleku, da bogastvo lahko srce vklene v verige in ga odvrne od resničnega zaklada, ki je v nebesih. Na to nas spomni tudi sv. Pavel v današnjem drugem berilu. Tako pravi: »Iščite to, kar je zgoraj… Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji« (Kol 3,1-2).

To pa, se razume, ne pomeni odtegniti se resničnosti, temveč iskati stvari, ki imajo resnično vrednost: pravičnost, solidarnost, gostoljubnost, bratstvo, mir, vse tisto, kar tvori resnično dostojanstvo človeka. Gre za to, da se stegujemo po življenju, ki je uresničeno, ne po posvetnem stilu, temveč po evangeljskem stilu, ki je, ljubiti Boga z vsem svojim bitjem in ljubiti bližnjega, kot ga je ljubil Jezus, torej v služenju in podaritvi samega sebe. Pohlep po dobrinah, hotenje po imetju, ne nasiti srce, nasprotno povzroči še večjo lakoto! Pohlep je kot tisti bomboni. Vzameš enega: »O, kako je dober« in vzameš še drugega, eden pritegne še drugega. Takšen je pohlep. Nikoli se ne nasiti. Pazljivi bodite! Tako razumljena in živeta ljubezen, je vir resnične sreče, medtem ko je čezmerno iskanje materialnih dobrin in bogastva pogosto vir nemira, sovraštva, goljufanja in vojn. Veliko vojn se začne zaradi pohlepa.

Devica Marija naj nam pomaga, da se ne bomo pustili zapeljati gotovostim, ki minejo, temveč da bomo vsak dan verodostojni pričevalci večnih vrednot evangelija.

Papež Frančišek

Komentar cerkvenih očetov

...

Sv. Ambrož pravi: »To, kar je potrebno iskati je dediščina nesmrtnosti, ne denar, in nikdar ne smemo klicati Jezusa, da bi razdelil dediščino.« Sv. Avguštin dodaja: »Pohlep razdvaja, dejavna ljubezen pa zbira ljudi skupaj.« Sv. Ciril Aleksandrijski razlaga: »Pohlep ni nič drugega kot ena oblika malikovanja. To splošno počelo pripelje do prilike, ki pa se odvija znotraj pojma daru. Jezus nas opozarja pred lakomnostjo, ki je osovražena tako pri ljudeh kot pri Bogu.« Sv. Avguštin modro …

Kdo so cerkveni očetje?

Misli Benedikta XVI.

...

Božja beseda današnje 18. nedelje med letom nas torej spodbuja k razmišljanju, kakšen naj bo naš odnos do materialnih dobrin. Bogastva, čeprav je samo po sebi dobrina, ga ne smemo imeti za absolutno dobrino. Predvsem ne zagotavlja zveličanja, nasprotno, lahko ga resno ogrozi. Ravno na to tveganje Jezus v današnjem evangeliju opozori svoje učence. Modrost in krepost je, da ne navezujemo svojega srca na stvari tega sveta, saj je vse minljivo in bo vsega naenkrat konec. Resnični zaklad, ki ga …

Božja beseda današnje 18. nedelje med letom nas torej spodbuja k razmišljanju, kakšen naj bo naš odnos do materialnih dobrin. Bogastva, čeprav je samo po sebi dobrina, ga ne smemo imeti za absolutno dobrino. Predvsem ne zagotavlja zveličanja, nasprotno, lahko ga resno ogrozi. Ravno na to tveganje Jezus v današnjem evangeliju opozori svoje učence. Modrost in krepost je, da ne navezujemo svojega srca na stvari tega sveta, saj je vse minljivo in bo vsega naenkrat konec. Resnični zaklad, ki ga moramo neprestano iskati, je za nas kristjane »to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Očetovi desnici«. To nas danes spominja sveti Pavel v Pismu Kološanom in dodaja, da je naše življenje »že skrito s Kristusom v Bogu« (prim. Kol 3,1-3).

Jezusov nauk iz evangelija današnje nedelje govori o pravi modrosti. Začne se z vprašanjem enega izmed množice: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj« (Lk 12,13). V odgovoru Jezus poslušalce posvari, naj se varujejo pohlepa po zemeljskih dobrinah s priliko o nespametnem bogatašu, ki je potem, ko si je nabral oblilo imetja, nehal delati ter začel uživati svoje dobrine ter se zabavati. S tem se je varal, da lahko tako odvrne stran tudi smrt. Toda Bog mu je rekel: »Neumnež, ! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?« Nespameten človek v Svetem pismu je tisti, ki se ne želi zavedati iz izkušnje vidnih stvari, da ni nič večno, temveč vse mine: mladost, ko smo fizično močni, udobnosti, kakor tudi, ko smo v vlogi oblasti. Neumnost je torej imeti svoje življenje odvisno od takih prehodnih resničnosti. Nasprotno pa se človek, ki zaupa v Gospoda, ne boji nasprotovanj v življenju, niti se ne boji neizogibne resničnosti: smrti; je tisti, ki je prišel do srčne modrosti, kot svetniki.

Na koncu naj še spomnim, da bomo 5. avgusta obhajali posvetitev bazilike Marije Velike. Počastili bomo Božjo Mater Marijo. Naziv, da je Marija Božja Mati, so sprejeli na koncilu v Efezu leta 431. V torek, na praznik Gospodovega spremenjenja na gori, se bomo spomnili obletnice smrti papeža Pavla VI. Praznik Gospodovega spremenjenja so na vzhodu praznovali že v V. stoletju, tisoč let pozneje pa ga je papež Kalist III. razglasil za vso Cerkev. Datum 6. avgust, kot višek poletne svetlobe, je bil izbran z namenom, da poudari, kako sijaj Kristusovega obličja razsvetljuje ves svet.