Božja beseda za nedeljo, 26. julija 2026

17. nedelja med letom (leto A), Krištofova nedelja

»Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere.« (Mt 13,45)

Nazaj Koledar Naprej

1. berilo

Salomon prosi za modrost

Berilo iz 1. knjige kraljev (1 Kr 3,5.7-12)

V Gibeónu se je Salomonu ponoči v sanjah prikazal Gospod. Bog je rekel: »Prôsi, kaj naj ti dam!« Salomon je rekel: »Gospod, moj Bog, ti si zdaj postavil za kralja svojega služabnika namesto mojega očeta Davida. Jaz pa sem še deček; ne vem ne kod ne kam. Tvoj služabnik je sredi tvojega ljudstva, ki si ga izvôlil, številnega ljudstva, ki ga zaradi velikosti ni mogoče izmeriti ne prešteti. Daj torej svojemu služabniku poslušno srce, da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim! Kajti kdo bi sicer mogel vladati temu tvojemu mogočnemu ljudstvu?«

Gospodu je bilo všeč, da je Salomon prosil za to. Bog mu je rekel: »Ker si prosil za to in si nisi prosil dolgega življenja, ne bogastva in ne smrti svojih sovražnikov, ampak si prosil zase razumnosti za pravo razsojanje, glej, bom storil po tvoji besedi. Glej, dal ti bom modro in razumno srce, takó da ni bilo tebi enakega pred tabo in ne bo vstal tebi enak za tabo.«

Psalm 119

Odpev: »Gospod, kako ljubim tvojo postavo.«

Ps 119,57.72.76-77.127-128.129-130

Pravim Gospodu: »To je moj delež,

da izpolnjujem tvoje besede.

Postava tvojih ust je zame boljša

kakor tisoči zlatnikov in srebrnikov.«

Odpev: »Gospod, kako ljubim tvojo postavo.«

Naj me vendar potolaži tvoja dobrota,

kakor si obljubil svojemu služabniku.

Naj pride tvoje usmiljenje nadme, da bom žível,

kajti tvoja postava je moje veselje.

Odpev: »Gospod, kako ljubim tvojo postavo.«

Zato ljubim tvoje zapovedi

bolj kakor zlato, bolj kakor zlato najčistejše.

Zato ravnam po vseh tvojih ukazih,

vsako lažno pot sovražim.

Odpev: »Gospod, kako ljubim tvojo postavo.«

Tvoja pričevanja so čudovita,

zato jih varuje moja duša.

Razodetje tvojih besed nas razsvetljuje,

nevednim daje razumnost.

Odpev: »Gospod, kako ljubim tvojo postavo.«

2. berilo

Upodobljeni smo po Božjem Sinu

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,28-30)

Bratje in sestre, vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu; namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu. Kajti tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo upodobljeni po njegovem Sinu, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati. Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.

Evangelij

Prim. Mt 11,25

Aleluja

Aleluja. Slávljen si, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si malim razodel skrivnosti nebeškega kraljestva. Aleluja.

Nebeško kraljestvo je podobno zakladu

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 13,44-52)

Tisti čas je rekel Jezus množicam: »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo.

Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en sam dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.

Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa poméčejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Ste doumeli vse to?«

Rekli so mu: »Smo.«
Tedaj jim je dejal: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«

Avdio posnetek dnevne Božje besede

Poslušajte kot podkast.

Papežev molitveni namen za april 2026

ZA DUHOVNIKE KI SO V KRIZI

Papeževi molitveni nameni

Svetnik dneva Svetnik za vsak dan
Sv. Ana in Joahim
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.
Poslušajte kot podkast.

17. nedelja med letom
(30.7.2023 ob 10^h, dolžina: 10:28)

Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.

Druge homilije za ta dan »
Vse homilije »

Komentar cerkvenih očetov

Sv. Hilarij iz Poitiersa pravi, da je »skriti zaklad na njivi učlovečeni Kristus, ki se ga da brezplačno najti. Evangeljski nauk je po sebi popoln, toda ni drugega načina, da uporabljamo in imamo ta zaklad skupaj z njivo tako, da ga plačamo, saj ne moremo imeti nebeških dobrin, ne da bi zanje žrtvovali svetne.« To še bolj podrobno razloži sv. Gregor Veliki: »To njivo kupi tisti, ki se potem, ko je prodal vse, odpove zemeljskim užitkom in kroti

…

Sv. Hilarij iz Poitiersa pravi, da je »skriti zaklad na njivi učlovečeni Kristus, ki se ga da brezplačno najti. Evangeljski nauk je po sebi popoln, toda ni drugega načina, da uporabljamo in imamo ta zaklad skupaj z njivo tako, da ga plačamo, saj ne moremo imeti nebeških dobrin, ne da bi zanje žrtvovali svetne.« To še bolj podrobno razloži sv. Gregor Veliki: »To njivo kupi tisti, ki se potem, ko je prodal vse, odpove zemeljskim užitkom in kroti vsako svetno željo z askezo zaradi nebeške domovine.« Origen zaključi misel o zakladu na njivi z besedami: »Božje kraljestvo bo dano tistemu, ki bo v moči svoje vere kupil njivo s tem, da se je odpovedal dobrinam, ki jih je imel.«

Origen pravi, da je »dragoceni biser, Kristus Bog, živa beseda, ki je nad dragocenimi besedili in mislimi Postave ter prerokov.« Sv. Hilarij iz Poitiersa in sv. Peter Krizolog pravita, da »vernik išče edini biser večnega življenja s tem, ko se odpove vsemu drugemu.« Teodor iz Mopsuestije razlaga, da so »mnogi med tistimi, ki so popolnoma oddaljeni od vere, v moči božanske milosti takoj prepoznali Kristusovo moč in so s prezirom zavrgli vse, kar so imeli, da bi težili samo k njemu.« Sv. Gregor Veliki povzame misli o tej priliki: »Po ljubezni postanemo neobčutljivi za zunanje in zemeljske stvari.«

O tretji priliki sv. Hilarij iz Poitiersa pravi: »Kraljestvo je podobno mreži potopljeni vse do zadnje globine morja zato, da potegne ven vse tiste, ki so bili tam zamotani.« Sv. Gregor Veliki razlaga, da »mreža vere zajame skupaj tako dobre kot slabe ribe.« Origen pa pravi, da »raznovrstnost zajetih rib v mreži predstavlja poklicana ljudstva z vsega sveta.«

Sv. Hilarij iz Poitiersa ter sv. Ciril Aleksandrijski trdita, da »Jezus imenuje svoje učence pismouki zato, ker so razumeli vrednost novega in starega, ki ga vsebujeta Evangelij in Postava.« Origen pa pravi, da »pismouk postane učenec tedaj, ko je z branjem Pisem razumel uvodne pojme ter se začenja vzpenjati k tistim duhovnim resničnostim, ki se jim pravi 'Nebeško kraljestvo'.« Sv. Avguštin in Gregor Veliki dodajata: »Staro ni odstranjeno, temveč je dano v zaklad, da pismouk, ki je poučen o Božjem kraljestvu, iz svojega zaklada ne bi prinašal samo novo ali staro, temveč povezavo, ki je med njima.«

Kdo so cerkveni očetje?

Misli Benedikta XVI.

Benedikt XVI. je mladim v Altöttingu spregovoril o dragocenem zakladu ‘evharistiji’. »Eden od bistvenih načinov biti z Gospodom je češčenje svete evharistije. Altötting je po zaslugi škofa Schramla prišel do nove zakladnice. Tam, kjer so nekdaj hranili zaklade preteklosti, dragocene zgodovinske in pobožne predmete, se sedaj nahaja kraj za resnični zaklad Cerkve: Gospodova stalna navzočnost v svojem zakramentu. Gospod nam v eni od svojih prilik pripoveduje o zakladu skritem na njivi. Tisti, ki ga je našel, je prodal vse, kar

…

Benedikt XVI. je mladim v Altöttingu spregovoril o dragocenem zakladu ‘evharistiji’. »Eden od bistvenih načinov biti z Gospodom je češčenje svete evharistije. Altötting je po zaslugi škofa Schramla prišel do nove zakladnice. Tam, kjer so nekdaj hranili zaklade preteklosti, dragocene zgodovinske in pobožne predmete, se sedaj nahaja kraj za resnični zaklad Cerkve: Gospodova stalna navzočnost v svojem zakramentu. Gospod nam v eni od svojih prilik pripoveduje o zakladu skritem na njivi. Tisti, ki ga je našel, je prodal vse, kar je imel, da je lahko kupil njivo, saj skriti zaklad presega vsako drugo vrednost. Skriti zaklad, dobrina nad vsako drugo dobrino, je Božje kraljestvo, je Jezus, kraljestvo, ki ga on pooseblja. V sveti hostiji, v tem resničnem zakladu, je On navzoč in nam vedno dostopen. Samo v češčenju te njegove navzočnosti se naučimo prijemati ga na pravilen način, naučimo se obhajati, naučimo se notranje obhajati sveto evharistijo.« (Altötting , Pridiga, 11. september 2006)

Sredini katehezi o sv. Pavlu in sv. Bonifaciju: Kaj pomeni pustiti vse, da bi našel resnični zaklad
»Ko je Pavel na poti v Damask srečal Vstalega, je bil zrel mož: neoporečen v pravičnosti, kakor jo predpisuje postava (prim. Flp 3,6), prekašal je mnoge svoje vrstnike v spoštovanju Mojzesovih predpisov in z največjo vnemo se je zavzemal za izročila očetov (prim. Gal 1,14). Razsvetljenje pred Damaskom je popolnoma spremenilo njegovo življenje: vse zasluge, ki jih je bil pridobil v svoji brezhibni verski karieri, je začenjal imeti za »nesnago« ob veličini spoznanja Jezusa Kristusa (prim. Flp 3,8). Pismo Filipljanom nam daje ganljivo pričevanje o Pavlovem prehodu od pravičnosti, ki ima svoj temelj v postavi in si jo človek pridobi s spoštovanjem predpisanih del, k pravičnosti, ki je utemeljena v veri v Kristusa. Doumel je, da je vse tisto, kar je do sedaj imel za dobiček, bilo v resnici pred Bogom izguba. Zato je sklenil, da vse svoje življenje izroči Jezusu Kristusu (prim. Flp 3,7). Skriti zaklad na njivi in dragoceni biser, za nakup katerih je vredno vložiti vse drugo, niso bila več dela postave, marveč Jezus Kristus, njegov Gospod« (Benedikt XVI. o apostolu Pavlu v sredo, 19. novembra 2008).

»Pogumno Bonifacijevo pričevanje je vabilo vsem nam, da v svojem življenju sprejmemo Božjo Besedo kot temeljno oporno, da strastno ljubimo Cerkev, da se čutimo soodgovorne za njeno prihodnost, da si prizadevamo za njeno edinost okrog Petrovega naslednika. Obenem nas spominja, da krščanstvo, s tem ko spodbuja širjenje kulture, pospešuje človekov napredek. Od nas je torej odvisno, ali bomo dorasli tako dragoceni dediščini in jo bomo znali narediti rodovitno v korist prihodnjih rodov.

Vedno me navduši njegova izjemna gorečnost za evangelij. Pri štiridesetih letih odide iz lepega in plodnega meniškega življenja, da bi oznanjal evangelij preprostim, barbarom; pri osemdesetih gre znova v pokrajino, kjer sluti svoje mučeništvo. Ko primerjamo njegovo živo vero, njegovo gorečnost za evangelij z našo pogosto tako mlačno in birokratsko vero, vidimo, kaj nam je treba storiti in kako obnoviti svojo vero, da bi dali svojemu času v dar dragoceni biser evangelija« (Benedikt XVI. o sv. Bonifaciju 11. 3. 2009).

V Sulmoni je mlade opogumil z besedami:
»Bogati mladenič iz evangelija, je potem, ko mu je Jezus predlagal, da pusti vse in hodi za njim, odšel žalosten, saj je bil preveč navezan na svoje bogastvo (prim. Mt 19,22). Medtem ko iz vaših obrazov razberem veselje! Tudi to je znamenje, da ste kristjani, saj vam Jezus veliko pomeni, čeprav je naporno, je vredno hoditi za njim. Verjeli ste, da je Bog dragoceni zaklad, ki daje vrednost vsemu ostalemu: družini, študiju, delu, človeški ljubezni... življenju samemu. Razumeli ste, da vam Bog nič ne vzame, temveč vam da stokratno ter hkrati večno življenje. Bog je namreč neizmerna ljubezen, edini, ki nasiti naše srce.« ( Sulmona, Govor mladim, 4. julij 2010

Angelus, 24. julij 2011
Današnje bogoslužje nam v berilu iz Stare zaveze predstavi lik kralja Salomona, Davidovega sina in njegovega naslednika. Predstavi nam ga na začetku njegovega kraljevanja, ko je bil še zelo mlad. Sprejel je namreč zelo zahtevno nalogo, tako je s tem velika odgovornost otežila ramena mladega vladarja. Najprej je daroval Bogu slovesno daritev,'tisoč žgalnih daritev', pravi Sveto pismo. Nato se mu je v nočnem videnju prikazal Gospod in mu obljubil, da mu bo izpolnil vse, kar ga bo prosil v molitvi. Tu se vidi veličina Salomonove duše. Ni prosil za dolgo življenje, niti za bogastvo in ne za smrt svojih sovražnikov, temveč je rekel Gospodu: »Daj torej svojemu služabniku poslušno srce, da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim!« (1Kr 3,9). Gospod ga je uslišal tako, da je Salomon zaradi modrosti in pravičnih sodb postal znan po vsem svetu.

On je torej prosil Boga, naj mu da 'poslušno srce'. Kaj torej pomeni ta izraz? Vemo, da v Svetem pismu srce ne pomeni samo telesnega dela, ampak pomeni tudi središče človekove osebe, kjer so navzoči njegovi nameni in sodbe. Lahko bi rekli: vest. 'Poslušno srce' je torej vest, ki zna poslušati, ki je občutljiva za glas resnice ter je zaradi tega sposobna razločevati med dobrim in zlim. V Salomonovem primeru je razlog za prošnjo odgovornost voditi izraelski narod, to ljudstvo, ki si ga je Bog izbral, da bi svetu razodel svoj načrt zveličanja. Zato se mora izraelski kralj truditi, da bo vedno v soglasju z Bogom in bo v poslušanju Njegove besede vodil ljudstvo po Gospodovih poteh, po poti pravičnosti in miru. Salomonov zgled je namenjen vsakemu človeku. Vsak izmed nas ima vest, ker je v nekem smislu kralj, da izvaja svoje človeško dostojanstvo z delovanjem po pravilno oblikovani vesti tako, da dela dobro in se izogiba zla. Moralna vest predpostavlja sposobnost prisluhniti glasu resnice ter biti poslušni njenim navodilom. Osebe, ki so bile poklicane, da vladajo, imajo zato še večjo odgovornost in imajo zato, kakor nas uči Salomon, še večjo potrebo po Božji pomoči. Toda vsak ima v svoji konkretni situaciji svoj del, ki ga mora storiti. Napačna miselnost nas navaja, da prosimo Boga za stvari in ugodne pogoje. V resnici pa je kvaliteta našega življenja in življenja družbe odvisna od pravilno oblikovane vesti vsakega, od sposobnosti vsakega in vseh prepoznati dobro in ga ločiti od zla ter od tega, če si pri tem potrpežljivo pomagamo.

Prosimo za pomoč Devico Marijo, sedež Modrosti. Njeno srce je popolnoma poslušno Gospodu. Čeprav je bila ponižna in preprosta, je Marija v Božjih očeh kraljica. Kot takšno jo mi tudi častimo. Sveta Devica, pomagaj nam z Božjo milostjo oblikovati vest, da bo vedno bolj odprta za resnico in občutljiva za pravičnost ter bomo tako služili Božjemu kraljestvu.