Božja beseda za ponedeljek, 3. avgusta 2026

Tisto leto, v začetku vladanja Judovega kralja Sedekija, v četrtem letu, v petem mesecu, mi je rekel Hananija, Azurjev sin, prerok iz Gabaona, v Gospodovi hiši pred duhovniki in vsem ljudstvom: »Tako govori Gospod vesolja, Izraelov Bog: ›Zlomim jarem babilonskega kralja. Še dve leti, potem vrnem v ta kraj vse posode Gospodove hiše, ki jih je babilonski kralj Nabuhodónozor pobral iz tega kraja in jih spravil v Babilon, vrnem v ta kraj,‹ govori Gospod, ›kajti zlomim jarme babilonskega kralja.‹«

Prerok Jeremija pa je odgovoril preroku Hananiju pred duhovniki in pred vsem ljudstvom, ki je stalo v Gospodovi hiši, in rekel: »Res, tako naj stori Gospod! Gospod naj spolni tvoje besede, ki si jih prerokoval, da vrne posode Gospodove hiše in vse ujetnike iz Babilona v ta kraj! Vendar poslušaj to besedo, ki jo govorim na ušesa tebi in vsemu ljudstvu: Preroki, ki so bili pred menoj in pred teboj oddavnaj, so prerokovali mnogim deželam in velikim kraljestvom vojsko, lakoto in kugo. Preroka, ki prerokuje mir, pa je mogoče spoznati, da je res od Boga poslan, šele, ko se spolni prerokova beseda.« Tedaj je prerok Hananija vzel preroku Jeremiju jarem z vratu in ga zlomil. Nato je rekel pred vsem ljudstvom: »Tako govori Gospod: ›Prav tako zlomim jarem babilonskega kralja Nabuhodónozorja v dveh letih z vratú vseh narodov.‹« Tedaj je prerok Jeremija odšel svojo pot.

Toda potem, ko je prerok Hananija zlomil jarem z vratu preroka Jeremija, je prišla Jeremiju Gospodova beseda: »Pojdi in povej Hananiju: Tako govori Gospod vesolja, Izraelov Bog: ›Železen jarem denem na vrat vsem tem narodom, da bodo podložni babilonskemu kralju Nabuhodónozorju; in podložni mu bodo. Tudi živali na polju mu dajem.‹«

Nato je prerok Jeremija rekel preroku Hananiju: »Poslušaj, Hananija! Gospod te ni poslal. Zapeljuješ to ljudstvo, da zaupa v laž. Zato tako govori Gospod: ›Glej, spravim te z zemlje! Umreš to leto, ker si oznanjal odpad od Gospoda.‹« In prerok Hananija je umrl isto leto v sedmem mesecu.

Ko se je množica nasitila, je Jezus velel učencem, naj stopijo v čoln in se peljejo pred njim na drugo stran; medtem bi on razpustil množice. Ko jih je razpustil, je šel na goro, da bi na samem molil, in ko se je zvečerilo, je bil sam ondi. Čoln pa je bil že več tečajev od brega; premetavali so ga valovi, kajti veter je bil nasproten.

Ob četrti nočni straži pa je šel k njim peš po morju. Ko so ga učenci videli hoditi po morju, so se prestrašili in rekli: »Prikazen je!« In so od strahu zavpili. Ali Jezus jih je takoj ogovoril: »Bodite brez skrbi, jaz sem; ne bojte se!« Oglasil pa se mu je Peter in rekel: »Gospod, če si ti, mi reci, naj grem k tebi po vodi.« »Pridi!« mu je rekel.

Peter je stopil iz čolna in šel po vodi ter dospel do Jezusa. Ko je pa videl silni veter, se je zbal; začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Takoj pa je Jezus stegnil roko, ga prijel in mu rekel: »Malovernež, zakaj si dvomil?« In stopila sta v čoln in veter je nehal. Ti, ki so bili v čolnu, pa so pristopili, padli predenj in rekli: »Resnično si Božji Sin!« Ko so se prepeljali, so prišli v genezareško pokrajino. Kakor hitro pa so ga možje tega kraja spoznali, so sporočili po vsej tisti okolici; prinesli so mu vse bolnike in ga prosili, da bi se le dotaknili roba njegove obleke; in kateri koli so se ga dotaknili, so ozdraveli.