Berilo iz knjige preroka Jeremija (Jer 20,10-13)
Jeremíja govorí: »Že slišim šušljanje mnogih – groza vsepovsod: ›Naznaníte ga! Naznanímo ga!‹ Vsi moji zaupni prijatelji prežé, da se spotaknem: ›Morda se bo dal zapeljáti, pa ga bomo premagali in se maščevali nad njim.‹ A Gospod je z menoj kakor silen junak. Zato se bodo moji preganjalci opotêkli in ne bodo zmagali, zelo bodo osramočeni, ker se jim ne bo posrečilo: sramota bo večna, nepozabna. Gospod nad vojskami, ki preizkušaš pravičnega, ki vidiš obisti in srce, naj vidim tvoje maščevanje nad njimi, saj sem tebi zaupal svojo pravdo. Prepevajte Gospodu, slavite Gospoda, ker rešuje življenje ubogega iz rok hudodelcev.«
Odpev:
»Gospod, v obilju svoje dobrote me usliši.«
Zaradi tebe prenašam sramotenje,
obraz mi pokriva rdečica.
Tujec sem postal svojim bratom,
zakaj gorečnost za tvojo hišo me použiva.
Odpev:
»Gospod, v obilju svoje dobrote me usliši.«
Gospod, svojo molitev naslavljam nate,
v času, ko boš ti hôtel, o Bog, mi pomagaj.
Usliši me, Gospod, zakaj obilna je tvoja dobrota,
v svojem velikem usmiljenju se obrni k meni!
Odpev:
»Gospod, v obilju svoje dobrote me usliši.«
Ponižni to vidijo in se veselijo,
zakaj Bog posluša uboge.
Naj ga hvalijo nebesa in zemlja,
morja in vse, kar se v njih giblje.
Odpev:
»Gospod, v obilju svoje dobrote me usliši.«
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 5,12-15)
Bratje in sestre, kakor je po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt, tako je smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili. Greh je bil namreč na svetu, preden je nastopíla postava. In čeprav se greh ne prišteva, če ni postave, je vendar od Adama do Mojzesa smrt kraljevala tudi nad tistimi, ki se niso pregrešili podobno kakor Adam. On pa je podoba njega, ki je imel priti. Vendar pa z milostnim darom ni tako kakor s prestopkom. Če so namreč zaradi prestopka enega umrli mnogi, sta se v veliko večji meri razlila na mnoge Božja milost in dar, in to po milosti enega človeka, Jezusa Kristusa.
Jn 15,26b-27a
Aleluja
Aleluja. Duh resnice bo pričeval o meni in tudi vi pričujete. Aleluja.
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 10,26-33)
Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Ne bojte se ljudi! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel! Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vredni ste več kakor veliko vrabcev. Vsakega torej, ki me bo priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa me bo zatájil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatájil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.«
Papežev molitveni namen za junij 2026
ZA VREDNOTE ŠPORTA
Molimo, da bi šport bil orodje miru, srečanja in dialoga med narodi in kulturami, in da bi vsi spodbujali vrednote, spoštovanje, solidarnost in osebno rast.
Svetnik za vsak dan
Sv. Alojzij Gonzaga
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.
Poslušajte kot podkast.
12. nedelja med letom
(25.6.2023 ob 10h, dolžina: 4:41)
Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.
Druge homilije za ta dan »Vse homilije »
12. nedelja med letom - br. Jože Smukavec
(22.6.2014 ob 10h, dolžina: 11:09)
Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.
Vse homilije »12. nedelja med letom
(22.6.2014 ob 10h, dolžina: 8:50)
Br. Matej Štravs, kapucin, župnik v župniji Ljubljana - Štepanja vas
Vse homilije »12. nedelja med letom
(22.6.2014 ob 9h, dolžina: 13:25)
Msgr. Gašper Rudolf je župnik župnije Medana.
Vse homilije »O odlomku Adam in Kristus iz petega poglavja pisma Rimljanom cerkveni očetje pravijo: »Drugi del petega poglavja je v celoti sestavljen iz veličastne antiteze med Adamom in Kristusom: kakor je prvi s tem, ko je grešil, uvedel v svet smrt za vse ljudi, saj iz njega izvirajo, tako je drugi s tem, ko je dopolnil svoje delo, nazaj prinesel vsem ljudem opravičenje in življenje. Toda simetričnost je samo delna, saj je ena odločilna tako kvalitativna kot kvantitativna razlika med
…
O odlomku Adam in Kristus iz petega poglavja pisma Rimljanom cerkveni očetje pravijo: »Drugi del petega poglavja je v celoti sestavljen iz veličastne antiteze med Adamom in Kristusom: kakor je prvi s tem, ko je grešil, uvedel v svet smrt za vse ljudi, saj iz njega izvirajo, tako je drugi s tem, ko je dopolnil svoje delo, nazaj prinesel vsem ljudem opravičenje in življenje. Toda simetričnost je samo delna, saj je ena odločilna tako kvalitativna kot kvantitativna razlika med obema dogodkoma, kajti Kristusovo dejanje izbriše ne samo Adamov greh, vir vseh drugih grehov, temveč tudi vse grehe, ki so jih storili ljudje, tudi od tistih, ki so bili pred Kristusovim prihodom. Za Pavla je odrešenje, ki ga je prinesel Kristus resnično vesoljno, saj se razširja na vse vseh časov, zaradi tega označuje začetek nove postave, ki se jo je potrebno držati, in ki je izbrisala vsako sled prejšnje postave, tiste Mojzesove.
Sveti Hilarij iz Poitiersa pravi, da »se ni potrebno bati niti groženj, ne spletk ali moči preganjalcev, saj bo dan sodbe razkril neosnovanost in jalovost teh reči.« Neznani avtor pa pravi: »Čeprav je bila skrivnost stoletja zakrita, se je sedaj razodela v vsej svoji veličini.« Zato sv. Janez Krizostom pravi: »Drugače od Jezusa, ki je govoril po tihem, bodo imeli nekega dne apostoli popolno svobodo oznanjati Gospodovo besedo vsem.« Neznani avtor nadaljuje to misel: »Kar je Jezus oznanjal v prilikah, sedaj apostoli odprto oznanjajo.« Evzebij iz Emese k temu dodaja: »Jezus je čakal na primerno priložnost, da je odprto razodel svojo besedo.« Sveti Teodor iz Mopsuestije ter sv. Avguštin pravita: »Greha se je treba bati, ne smrti.« Avguštin to misel nadaljuje: »Telo je brez duše mrtvo, duša pa je mrtva brez Boga.
Hilarij iz Poitiersa glede vrabcev pravi: »Tisti, ki prodajajo dva vrabca za en novčič, prodajajo namreč grehu dušo in telo, Kristus pa nas je odkupil iz greha in je odrešenik duše in telesa.« Sveti Janez Krizostom je jasen: »Če Bog ve za vse, kar se zgodi, in če vas ljubi z večjo nežnostjo, kot oče ljubi svoje otroke, da ima celo preštete vaše lase, se nimate torej ničesar bati.«
Angelovo češčenje, Trg sv. Petra, 22. junij 2008
Dragi bratje in sestre, v evangeliju današnje nedelje sta dve Jezusovi povabili: po eni strani »ne bojte se ljudi«, po drugi pa »bojte« se Boga (prim. Mt 10,26.28). Tako smo spodbujeni razmišljati o razliki, ki je med človeškimi bojaznimi in strahom Božjim. Strah je naravna razsežnost življenja. Od malega smo doživljali oblike strahu, ki so se izkazale namišljene ter so izginile. Nadalje se pojavljajo druge, ki pa imajo konkreten izvor v resničnosti.
…
Dragi bratje in sestre, v evangeliju današnje nedelje sta dve Jezusovi povabili: po eni strani »ne bojte se ljudi«, po drugi pa »bojte« se Boga (prim. Mt 10,26.28). Tako smo spodbujeni razmišljati o razliki, ki je med človeškimi bojaznimi in strahom Božjim. Strah je naravna razsežnost življenja. Od malega smo doživljali oblike strahu, ki so se izkazale namišljene ter so izginile. Nadalje se pojavljajo druge, ki pa imajo konkreten izvor v resničnosti.
Angelovo češčenje, Trg sv. Petra, 22. junij 2008
Dragi bratje in sestre, v evangeliju današnje nedelje sta dve Jezusovi povabili: po eni strani »ne bojte se ljudi«, po drugi pa »bojte« se Boga (prim. Mt 10,26.28). Tako smo spodbujeni razmišljati o razliki, ki je med človeškimi bojaznimi in strahom Božjim. Strah je naravna razsežnost življenja. Od malega smo doživljali oblike strahu, ki so se izkazale namišljene ter so izginile. Nadalje se pojavljajo druge, ki pa imajo konkreten izvor v resničnosti. S temi se je potrebno soočiti in jih prerasti tako z lastnim prizadevanjem kakor z zaupanjem v Boga. Je pa tudi, predvsem dandanes, globlja oblika strahu, bivanjska, ki včasih preide v tesnobo. Porodi se iz občutka praznine, ki izhaja iz kulture, prežete z razširjenim teoretičnim in praktičnim nihilizmom.
Dragi bratje in sestre, v evangeliju današnje nedelje sta dve Jezusovi povabili: po eni strani »ne bojte se ljudi«, po drugi pa »bojte« se Boga (prim. Mt 10,26.28). Tako smo spodbujeni razmišljati o razliki, ki je med človeškimi bojaznimi in strahom Božjim. Strah je naravna razsežnost življenja. Od malega smo doživljali oblike strahu, ki so se izkazale namišljene ter so izginile. Nadalje se pojavljajo druge, ki pa imajo konkreten izvor v resničnosti. S temi se je potrebno soočiti in jih prerasti tako z lastnim prizadevanjem kakor z zaupanjem v Boga. Je pa tudi, predvsem dandanes, globlja oblika strahu, bivanjska, ki včasih preide v tesnobo. Porodi se iz občutka praznine, ki izhaja iz kulture, prežete z razširjenim teoretičnim in praktičnim nihilizmom.
Pred obširnim in različnim seznamom človeških strahov je Božja Beseda jasna: kdor se 'boji' Boga, ga ni strah. Strah Božji, ki ga ima Sveto pismo za počelo resnične modrosti, sovpada z vero Vanj, ter s svetim spoštovanjem njegove oblasti nad življenjem in svetom. Biti 'brez strahu Božjega' je isto, kot postaviti se na Njegovo mesto, čutiti se gospodarji dobrega in zla, življenja in smrti. Medtem ko tisti, ki se Boga boji, opazi v sebi gotovost, kot jo ima otrok v naročju svoje matere (prim. Ps 130,2). Kdor se Boga boji, je miren tudi sredi neviht, saj je Bog, kakor nam je Jezus razodel, Oče, poln usmiljenja in dobrote. Kdor ga ljubi, se ne boji: »V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni« (1 Jn 4,18). Vernik se pred ničemer ne prestraši, saj ve, da je v Božjih rokah in tudi, da zlo in iracionalno nimata zadnje besede, kajti edini Gospod sveta in življenja je Kristus, učlovečena Beseda Boga, ki nas je ljubil vse do darovanja samega sebe tako, da je umrl na križu za naše zveličanje.
Bolj ko rastemo v tej intimnosti z Bogom, prežeti z ljubeznijo, lažje premagamo kakršno koli obliko strahu. V današnjem evangeljskem odlomku Jezus večkrat ponovi poziv, naj se ne bojimo. To nam zagotavlja, kakor je to storil apostolom, kakor je to storil sv. Pavlu, ki se mu je v nočnem videnju prikazal med še posebej težavnim trenutkom njegovega pridiganja: »Ne boj se – mu je rekel – saj sem s teboj« (Apd 18,9). Močan zaradi Kristusove prisotnosti in okrepljen z njegovo ljubeznijo, se apostol narodov ni bal niti mučeništva. Naj izprosi v nas obnovljeno zaupanje v Jezusa Kristusa, ki nas kliče oznanjati njegov evangelij, ne da bi se karkoli bali.
Ne bojte se torej!
Začelo se je poletje v pravem pomenu besede, končala se je šola in začenjajo se dopusti, ali vsaj hrepenenje po dopustu. Božja Beseda pa se zdi, da gre prav v drugo smer ...
V prvem berilu beremo o Jeremiju, preroku, na katerega se je zgrinjalo ogromno stisk in preganjanj zaradi Božjega imena, beremo o njegovem ječanju in upanju, njegovi stiski in vpitju k Bogu, ki ga je poklical.
Nič počitniškega ...
Nič počitniškega ...
Simbolno bi lahko rekli, da
…
Ne bojte se torej!
Začelo se je poletje v pravem pomenu besede, končala se je šola in začenjajo se dopusti, ali vsaj hrepenenje po dopustu. Božja Beseda pa se zdi, da gre prav v drugo smer ...
V prvem berilu beremo o Jeremiju, preroku, na katerega se je zgrinjalo ogromno stisk in preganjanj zaradi Božjega imena, beremo o njegovem ječanju in upanju, njegovi stiski in vpitju k Bogu, ki ga je poklical.
Nič počitniškega ...
Nič počitniškega ...
Simbolno bi lahko rekli, da nas Beseda želi ohraniti budne tudi sredi tako potrebnih dni oddiha. Življenje kristjana namreč ni utopično spanje, v katerega vabi svet s svojimi ponudbami, ampak je drugačen počitek, tisti,ki se lahko zgodi samo na Jezusovem srcu. To pa se ne utrudi nikoli. On nas vabi k sebi, da bi se pri njem odpočili v tem Božjem počitku, ki se zgodi tudi sredi preganjanj in stisk in je zato tako zelo drugačen od počitka tega sveta. Ta svet nas hoče uspavati in narediti šibke, z zmešano identiteto, Jezus pa nas nasprotno hoče narediti za budne kristjane, z jasnim upanjem in pogumom.
V svetu bomo torej doživljali preganjanje in stisko, o čemer piše evangelist Matej pred današnjim odlomkom. Evangelij vznemirja, sicer ni pravi evangelij. Kristjan, ki vzame evangelij zares, vznemirja, sicer "nekaj ne gre skupaj."
V tej stiski, ki nastane zaradi evangelija, pa Bog svojih ne pušča samih. Drugo berilo apostola Pavla je tako kakor Božji odgovor na Jeremijevo ječanje. Greh in zlo, po katerih je svet postal tak kot je, ne moreta in nimata zadnje besede. Stiska, ki jo v svetu čutijo mnogi zaradi Božjega imena, ne bo nikoli imela zadnje besede. Milost je vedno močnejša od greha.
"Če so namreč zaradi prestopka enega umrli mnogi, sta se v veliko večji meri razlila na mnoge Božja milost in dar, in to po milosti enega človeka, Jezusa Krtistusa."
Z milostnim darom tako ni kakor s prestopkom. Z Božjo močjo ni tako kakor s padlo človeško močjo. Božji odgovor prihaja v stiki, Njegova rešitev pride takrat, ko je za človeka konec. Ni namreč situacije, v katero bi preko svojega Sina in Duha ne vstopal Oče in "delal vse novo".
Zato imajo Jezusove besede: "Ne bojte se ljudi!" močan in trden temelj. Kajti karkoli ti ljudje nosijo v sebi, za karkoli že uporabijo svojo svobodno voljo, nimajo zadnje besede.
Četudi namreč grešni človek svojo svobodno voljo uporabi za zlo in s tem rani še druge, morda celo umori telo, rani srce, pretrže vezi, je milost močnejša. Še več, "kjer se je pomnožil greh, se je še bolj pomnožila milost," zatrjuje Pavel. Kamorkoli pa ta milost vstopi, nujno stori nekaj novega, lepega, odrešenega. Ne iz nič, ampak točno iz ruševin, ki jih je pustil greh.
To je naša vera! To je naše veselje! In to je tisto, kar nam Jezus pravi, ko smo v temi, da bi se to razodelo v dnevu, ki napoči po vsaki preizkušnji. Nič ni skritega, kar se ne bo spoznalo. Ni noči, ki jo je obiskal Bog in ne bi postala dan, ki bo kakor na strehah sporočal, da je naš Bog sredi zla in močnejši od njega.
In četudi vrabec res pade na zemljo, ne pade brez Očetove vednosti in njegove ljubezni. Četudi se zgodijo krivice, nesreče, težke stvari, niso brez Očetovega obiskanja. Ko je Jezus bil na križu, se Oče ni umaknil. Oba sta visela gor. Tako je tudi v našem življenju. Kjer smo mi, vstopi tudi Bog.
Zato: "Ne bojte se!"
Če Oče ve za vsakega vrabca, koliko bolj ve za nas, koliko bolj ve in obiskuje temo človeka, da bi jo, če mu človek dovoli, preoblikoval v dan vstajenja, v osmi dan, ki nima zatona!

Avdio posnetek dnevne Božje besede


Komentar cerkvenih očetov
Misli Benedikta XVI.