Brevir za 9. julij 2012

[D]

1 Odpev Prisluhni, Gospod, in me reši.

2 Odpev Dobrotno se ozri, Gospod, na svojega služabnika.

3 Odpev Hvaljen, Gospod, za tvojo čudovito skrbnost, ki mi jo izkazuješ.

 

Tiste dni je rekel Absalom kralju Davidu: »Naj grem, prosim, da spolnim v Hebronu svojo obljubo, ki sem jo storil Gospodu. Kajti, ko sem bival v Gesuru na Aramskem, je tvoj hlapec obljubil: ,Ako me Gospod res pripelje nazaj v Jeruzalem, bom daroval Gospodu.'« Kralj mu je odgovoril: »Pojdi v miru!« Potem se je vzdignil in šel v Hebron. Absalom pa je poslal tajne sle po vseh Izraelovih rodovih in dal razglasiti: »Kadar začujete glas trombe, recite: ,Absalom je kralj v Hebronu.'« Z Absalomom je šlo dvesto mož iz Jeruzalema, ki so bili povabljeni in šli s preprostim srcem, ne da bi kaj vedeli. Ko je Absalom opravljal daritve, je dal poklicati tudi Davidovega svetovalca Gilonca Ahitofela iz njegovega mesta Gila. Tako je nastala silna zarota in vedno več ljudstva je bilo pri Absalomu.

Tedaj je prišel k Davidu sel s sporočilom: »Srca Izraelovih mož so se nagnila k Absalomu.« Nato je rekel David vsem svojim služabnikom, ki so bili pri njem v Jeruzalemu: »Vzdignite se, bežimo! Kajti ni rešitve za nas pred Absalomom. Hitro odrinite! Sicer se podviza, nas dohiti, spravi nad nas nesrečo in udari mesto z ostrim mečem.«

Tudi duhovnik Sadok je bil pri njem z vsemi leviti, ki so nosili skrinjo božje zaveze. Postavili so božjo skrinjo in Abjatar je daroval, dokler ni vse ljudstvo iz mesta popolnoma odšlo mimo. Potem je rekel kralj Sadoku: »Spravi božjo skrinjo nazaj v mesto! Če najdem milost v Gospodovih očeh, me privede nazaj in mi da videti njo in njeno prebivališče. Če pa tako poreče: ,Nisi mi pogodu,' glej, tukaj sem! Naj stori z menoj, kakor se mu dobro zdi.« Kralj je še rekel duhovniku Sadoku: »Glej, vrnita se mirno v mesto in za vama vajina dva sinova, tvoj sin Ahimaas in Abjatarjev sin Jonatan. Glejte, jaz počakam pri brodih ob puščavi, dokler ne pride od vas sporočilo, ki me obvesti.« Sadok in Abjatar sta torej spravila božjo skrinjo nazaj v Jeruzalem in sta ostala ondi. David je šel na Oljsko goro. Grede je jokal in imel zakrito glavo ter hodil bos. Tudi vsi ljudje, ki so bili z njim, so si zakrili glave in jokajoč hodili.

Ko je dospel kralj David do Bahurima, glej, je prišel od ondod mož iz rodovine Savlove hiše, Gerov sin, z imenom Semej; prišel je in grede preklinjal, ter lučal kamenje na Davida in vse služabnike kralja Davida, dasi so šli vojaki ob njegovi desnici in levici. In tako je govoril Semej, ko je preklinjal: »Proč, proč, krvoločnik in hudobnež! Gospod je obrnil nate vso kri Savlove hiše, na čigar mesto si se vrinil za kralja, in Gospod je dal kraljestvo v roke tvojemu sinu Absalomu. Glej, v nesreči si, ker si krvoločnik!«

Tedaj je rekel kralju Sarvijin sin Abisaj: »Zakaj preklinja ta mrtvi pes mojega gospodarja in kralja? Pojdem tja in mu odsekam glavo!« Kralj pa je odgovoril: »Kaj imam z vama, Sarvijina sinova? Naj preklinja; kajti, če mu je Gospod rekel: ,Prekolni Davida!' kdo bo vprašal: ,Zakaj tako delaš?'« Potem je rekel David Abisaju in vsem svojim služabnikom: »Glej, moj sin, ki je prišel iz mojih ledij, mi streže po življenju, koliko bolj zdaj ta Benjaminovec! Pustite ga, naj preklinja, ker mu je Gospod velel! Morda se ozre Gospod na mojo bedo in mi Gospod povrne z dobrim za kletev, ki me danes zadeva.« In David je nadaljeval pot s svojimi ljudmi, Semej pa je šel ob pobočju gore poleg njega, grede preklinjal, lučal vanj kamenje in metal vanj prah.

 

SPEV (Ps 40, 10; Mr 14,18)

Moj najdražji prijatelj, s katerim sva si kruh delila, * se mi je zahrbtno izneveril.

Eden izmed vas, ki jé z menoj, me bo izdal, * se mi je zahrbtno izneveril.

Sv. Klemen Rimski (tretji naslednik sv. Petra v Rimu od 88-101) znan po pismu Cerkvi v Korintu, mučenec

Pisano je: Družite se s svetimi, ker tisti, ki se z njimi družijo, bodo postali sveti. In zopet pravi na drugem mestu: S pobožnim boš pobožen, z izvoljenim izvoljen, s hudobnim pa se boš spridil. Pridružimo se torej pobožnim in pravičnim; to so namreč božji izvoljenci. Zakaj je med vami prepir, jeza, nesoglasje, razkol in vojska? Ali nimamo enega Boga, enega Kristusa, enega Duha milosti, ki je razlit na nas? Ali nismo vsi enako poklicani v Kristusu? Zakaj razdiramo in trgamo Kristusove ude, se upiramo proti lastnemu telesu in gremo tako daleč v svoji nespameti, da smo pozabili, da smo drug drugega udje?

Spomnite se besed Jezusa, našega Gospoda! Rekel je namreč: Gorje onemu človeku! Bolje bi bilo zanj, da se ni rodil, kakor da pohujša enega izmed mojih izvoljenih; bolje bi bilo zanj, da bi privezali mlinski kamen okrog njega in ga potopili v morje, kakor da zapelje enega mojih izvoljenih. Vaš razkol jih je mnogo zapeljal, mnogim vzel pogum, mnogim prinesel dvom, nam vsem pa žalost; in vaš upor še traja.

Vzemite pismo blaženega apostola Pavla! Kaj vam je najprej pisal v začetku evangelija? Gotovo poln Svetega Duha vam je pisal o sebi, Kefu in Apolu, ker ste tudi takrat gojili strankarske prepire.

Toda oni strankarski prepir se vam je štel v manjši greh; kajti takrat ste stopili na stran apostolov, o katerih se je pohvalno govorilo, in moža, ki je užival pri njih ugled.

Odstranimo torej hitro spore, padimo pred Gospoda ter ga prosimo s solzami v očeh, naj se milostno z nami spravi in nas zopet pripelje k dostojnemu in čistemu življenju v bratski ljubezni. Kajti to so vrata pravičnosti, ki so odprta v življenje, kakor je pisano: Odprite mi vrata pravičnosti, da vstopim in hvalim Gospoda. To so vrata Gospodova, tukaj vstopajo pravični. Četudi je torej mnogo vrat odprtih, so vrata pravičnosti ona, ki so v Kristusu; blagor vsem, ki so vstopili skoz nje in hodijo svojo pot v svetosti in pravičnosti in vse mirno izvršujejo. Naj bo kdo trden v veri, naj bo zmožen, da razloži spoznanje, naj bo moder, da razsodi besede, naj bo svet v dejanjih: toliko ponižnejši mora biti, kolikor večji se zdi, in prizadevati si mora za to, kar koristi vsem, ne samo njemu.

 

SPEV (1 Kor 9,19.22; Job 29, 15-16)

Čeprav sem od vseh neodvisen, sem se vsem uslužil; slabotnim sem postal slaboten. * Vsem sem postal vse, da bi vse rešil.

Slepemu sem bil oko in hromemu noga; oče sem bil ubogim. * Vsem sem postal vse, da bi vse rešil.

Sklepna prošnja
Molimo. Usmiljeni Bog, s ponižanjem svojega Sina si dvignil padli svet in nas osvobodil sužnosti greha. Naj se tega veselimo zdaj in v večnosti s Kristusom, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

[D]

1 Odpev Kdaj pride čas, ko bom gledal Božje obličje?

2 Odpev Pokaži nam, Gospod, luč svojega usmiljenja.

3 Odpev Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Jer 32,40)
Sklenil bom z njimi večno zavezo, govori Gospod; nikdar se ne obrnem od njih, da bi jim ne delal dobro; in v srce jim dam strah pred menoj, da ne krenejo od mene.

– V Bogu je moja rešitev in moja slava.
– V njem je moje zavetje.
 

Molimo. Pravični Bog, gospodar in varuh vsega našega dela, ti deliš službe in daješ pravično nagrado. Težo dneva naj tako prenašamo, da se ne bomo nikoli pritoževali nad tvojimi odločitvami.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

1 Odpev Najlepši si, Gospod, med človeškimi sinovi, milina je razlita na tvojih ustnicah.

2 Odpev Glejte, ženin prihaja, pojdite mu naproti.

3 Odpev Bog je sklenil ob dopolnitvi časov vse zediniti v Kristusu.