Brevir za 8. marec 2024

Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.

 

Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.

 

Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 68,2–22.30–37   Gorečnost za tvojo hišo me razjeda

 

Potapljam se, o Bog, ti me reši, *

saj mi voda sega že do grla.

Pogrezam se v globoko močvirje, *

ne čutim več trdnih tal pod sabo.

Zašel sem v vodno globino *

in valovi me zagrinjajo.

Utrujen sem od prošenj, ves sem že hripav; *

oči mi pešajo, ko iščem Gospoda.

Takih, ki me sovražijo brez vzroka, *

je več kot las na moji glavi.

Močnejši od mene mi krivično nasprotujejo; *

kako naj vrnem, česar nisem ugrabil? —

 

O Bog, ti poznaš mojo nespamet *

in moje pregrehe ti niso prikrite.

Naj se ne spotikajo zaradi mene *

tisti, ki zaupajo vate, Gospod, Bog vsemogočni.

Naj ne zardevajo zaradi mene *

tisti, ki te ljubijo. —

 

Zaradi tebe sem se dal zasramovati, *

izgubil sem dobro ime pred vsemi.

Tujec sem postal svojim bratom, *

sinovi moje matere me nočejo poznati. —

 

Gorečnost za tvojo hišo me razjeda, *

zato me zasmehujejo tisti, ki sramotijo tebe.

Pokorim se s postom, *

oni pa se norčujejo iz mene. —

 

Oblačim se v raševino, *

pa me zaničujejo.

Opravljajo me na cestah in trgih, *

še pijanci se norčujejo iz mene. —

Gospod, ob pravem času se v molitvah obračam k tebi, *

pomagaj mi po svoji veliki dobroti.

Potegni me iz blata, da se ne pogreznem, *

iz vodnih globin me reši.

Naj me valovi ne zagrnejo in globočina ne pogoltne, *

naj brezno ne zapre svojega žrela nad mano. —

 

Usliši me, Gospod, neizmerna je tvoja dobrota; *

pomagaj mi, tvoja ljubezen je neskončna.

Svojemu ljubljencu izkaži svojo ljubezen, *

hitro me usliši, ker sem v stiski. —

 

Bodi mi blizu in me reši, *

osvobodi me mojih sovražnikov.

Ti veš, kako me zasramujejo, *

dobro poznaš moje zatiralce. —

 

Zasramovanje me je potrlo, *

bolečina me stiska pri srcu.

Pričakoval sem, da me bo kdo tolažil, *

a nikjer nisem našel sočutja.

V jed so mi dali strupenega žolča *

in žejnega so me napajali s kisom. —

- Spreobrnimo se h Gospodu, svojemu Bogu,

- milostljiv je in usmiljen.

 

Tiste dni je Mojzes rekel Izraelovim sinovom: »Glejte, Gospod je po imenu poklical Beseleela, sina Urijevega, sinu Hurovega, iz rodu Judovega; in ga napolnil z božjim duhom, z umetelnostjo, razumnostjo, vednostjo in vsakršno spretnostjo, da napravi načrte za delo iz zlata, srebra in brona; za rezanje kamnov za okove, za izrezavanje lesa, za izvršitev vsakršnega umetnega dela. Tudi dar poučevanja mu je dal v srce, njemu in Ooliabu, sinu Ahisamehovemu, iz rodu Danovega. Napolnil ju je z umetelnim duhom, da bi napravila vsakršno delo, kakor ga izdeluje rezbar, umetni tkalec, vezec z višnjevim in rdečim škrlatom, s karmesinom in tančico, in navadni tkalec, kot izdelovalca vsakršnega dela in iznajditelja umetnih načrtov.

Beseleel torej naj izvrši delo z Ooliabom in vsemi možmi, ki so umetelnega duha, ki jim je Gospod dal umetelnost in razumnost, da bodo znali izvršiti vsakršno delo za napravo svetišča po vsem, kar je Gospod zapovedal.«

Beseleel je naredil skrinjo iz nerodovine; dva in pol komolca je bila dolga, poldrugi komolec široka in poldrugi komolec visoka. Pozlatil jo je znotraj in zunaj s čistim zlatom in ji naredil okrog in okrog zlat venec. Ulil je zanjo štiri zlate obroče za njene štiri noge: dva obroča na eni strani, dva obroča na drugi strani. Naredil je droga iz nerodovine in ju pozlatil. In vtaknil je droga v obroče ob strani skrinje, da se je skrinja prenašala.

Naredil je tudi spravni pokrov iz čistega zlata; dva in pol komolca je bil dolg in poldrugi komolec širok. Naredil je dva keruba iz zlata, s kovanim delom ju je naredil na obeh koncih spravnega pokrova; enega keruba na enem koncu in drugega na drugem koncu; iznad spravnega pokrova je naredil keruba na obeh koncih. Keruba sta razprostirala peruti navzgor ter zaslanjala s perutmi pokrov, obrnjena z obrazoma drug proti drugemu; obraza kerubov sta gledala na spravni pokrov.

 

SPEV (Ps 83, 2.3; 45, 5.6)

Kako ljub je tvoj dom, Gospod vsemogočni; moja duša koprni po tvojih dvorih. * Moje srce in moje telo vriskata, kličeta k živemu Bogu.

Sveto bivališče Najvišjega! Bog prebiva v njem, zato se ne poruši. * Moje srce in moje telo vriskata, kličeta k živemu Bogu.

Sv. Gregor Veliki (ok. 540-604), benediktinski opat, ki je 590 postal papež in vodil Cerkev v času langobardskih vpadov, s spisi zelo vplival v srednjem veku

 

Blaženi Job, podoba svete Cerkve, Glave in udov, uporablja včasih glas udov, včasih glas Glave. Ko govori o njenih udih, se takoj dvigne h Glavi, tako na primer, ko pravi: Trpel sem, dasi ni bilo krivice na mojih rokah in je bila moja molitev čista.

Ni bilo namreč krivice na rokah tistega, ki ni storil nobenega greha, in ni bilo zvijače v njegovih ustih, a je vendar za naše odrešenje pretrpel bolečine križanja. Izmed vseh je bila samo njegova molitev čista pred Bogom, ker je celo v trpljenju na križu prosil za preganjalce, rekoč: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.

Ali je sploh mogoče izreči ali v molitvi misliti kaj čistejšega, kakor če kdo prosi usmiljenja tudi za tiste, ki so mu prizadeli bolečine? Tako se je zgodilo, da so kri našega Odrešenika, ki so jo kot kruti preganjalci prelili, pozneje kot verujoči pili in oznanjali, da je božji Sin.

O tej krvi je namreč zelo primerno rečeno: O zemlja, ne pokrivaj moje krvi in naj ne bo počivališča za moje vpitje. Ta zemlja je grešni človek, kajti njemu veljajo besede: Prah si in v prah se povrneš.

Zares zemlja ne pokriva krvi našega Odrešenika, saj sleherni grešnik, ki sprejme ceno našega odrešenja, to kri razodeva, jo slavi in po svojih močeh drugim oznanja.

Prav tako zemlja ni zakrila njegove krvi, ker je sveta Cerkev že po vseh delih sveta oznanila skrivnost svojega odrešenja.

Ni brez pomena, kar Job dodaja: In naj ne bo počivališča za moje vpitje. Kri odrešenja, ki jo pijemo, je krik našega Odrešenika, zato pravi tudi Pavel: Kri kropljenja, ki glasneje govori ko Abelova kri. O Abelovi krvi je namreč rečeno: Glas krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje.

Jezusova kri glasneje govori ko Abelova, kajti Abelova kri je klicala smrt na bratomorilca, medtem ko je Gospodova kri izprosila preganjalcem življenje.

Skrivnost Gospodovega trpljenja ne sme ostati v nas brez koristi. Posnemajmo, kar obhajamo, in oznanjajmo, kar častimo.

Njegovo vpitje namreč v nas zamre, če bo naš jezik molčal o tistem, kar um veruje. Nič drugega nam torej ne preostane, kakor da vsakdo po svojih močeh oznanja drugim skrivnost svojega oživljenja, sicer Gospodov krik v nas zamre.

 

SPEV (Prim. 1 Mojz 4, 10.11; Hebr 12, 24)

Glej, glas krvi tvojega Sina, našega brata, vpije k tebi z zemlje, Gospod. * Blagoslovljena bodi zemlja, ki je odprla svoja usta, in prejela Odrešenikovo kri.

To je kropljenje krvi, ki glasneje govori ko Abelova. * Blagoslovljena bodi zemlja, ki je odprla svoja usta, in prejela Odrešenikovo kri.