Brevir za 8. oktober 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

 

Z Očetom, Kristus, si nam luč
in vsak nam razsvetljuješ dan,
iz temne vstali smo noči,
pomagaj pri molitvi nam.

 

Srce prebudi nam iz sna,
dremotnosti naj se ne vda,
obvaruj nas lenobe zla
in hudega sovražnika.

 

Odpusti, Kristus, nam dolgé,
saj v tebe trdno vérujemo,
naj po molitvi prejmemo
vse, kar te vdano prosimo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

Trojica sveta, blažena,
ki vse na svetu prav ravnaš,
za delo nam določaš dan
in za počitek temno noč.

 

Molitev naša te časti

v nemiru dne, v temí noči.

Naj dajemo trenutek vsak
vso tebi, Bog, dostojno čast.

 

Služabniki, otroci smo
in tebe, Oče, molimo.
Pridruži našo hvalnico
glasovom svojih angelov.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 67   Gospodovo zmagoslavje

Bog se vzdigne in razkropijo se njegovi sovražniki; *

vsi, ki ga črtijo, zbežijo izpred njegovega obličja.

Dim se zgubi v vetru, vosek se stopi na ognju, *

to je podoba grešnikov: vsi zginejo pred Bogom.

Pravični pa naj se veselijo in vriskajo, *

pred Božjim obličjem naj uživajo v radosti. —

 

Pojte Bogu, prepevajte v čast njegovemu imenu. *

Pripravite pot njemu, ki biva v oblaku.

Imenuje se Gospod, Najvišji, *

veselo vzklikajte pred njegovim obličjem. —

 

Sirotam je oče in varuh vdovam, *

on je naš Bog in biva med nami.

Pripravlja dom zapuščenim in rešuje jetnike, *

samo uporniki ostanejo v deželi, kjer ni vode. —

 

Ko si hodil, o Bog, pred svojim ljudstvom skozi puščavo, *

se je tresla zemlja.

Pred teboj so se majala nebesa, *

trepetal je Sinaj pred Izraelovim Bogom.

Obilen dež si poslal svoji deželi, *

izsušeni zemlji si vrnil rodovitnost.

V njej je prebivalo tvoje ljudstvo, *

ubožcem si jo pripravil v svoji dobroti. —

Gospod je rekel samó besedo *

in veliko glasnikov je že oznanilo zmago.

»Kralji z vojskami so se v diru razbežali, *

od obilnega plena so ljudje veliko dobili.

Od zlata in srebra se je lesketalo taborišče, *

kakor se svetlikajo golobje peruti.

Ko je Vsemogočni razkropil kralje, *

so ležali sovražniki kakor klasje po toči.«  —

 

Onstran Jordana so visoke gore, *

onstran Jordana so strme gore.

Mogočne gore, zakaj zavidate gori Sion, *

ki si jo je Bog izvolil za večno bivališče?

Ko Gospod prihaja v svoje svetišče, *

ga obdajajo tisoči spremljevalcev.

Šel je v višavo, iz sužnosti je izpeljal rešene; *

prejel je v dar ljudi, tudi take, ki ga ne ljubijo. —

 

Gospod, iz dneva v dan te slavimo, *

dobrotno nas ohranjaš in nam pomagaš.

Naš Bog je Bog, ki rešuje; *

je celo Gospodar nad smrtjo.

Poniža tudi najbolj uporne sovražnike, *

zlomi napuh tistih, ki se povišujejo. —

 

Rekel je: »Strmoglavim jih z najvišje gore, *

iz najglobljega skrivališča jih potegnem.

Kaznoval jih bom, kakor so zaslužili, *

vpričo vseh bodo pokončani.« —

O Bog, naš kralj, poglej, kako te slavimo, *

ko prihajaš v svoje svetišče.

Spredaj gredo pevci, zadaj gredo s citrami, *

v sredini deklice, ki igrajo na cimbale.

»Slavite Boga v slovesnih zborih, *

hvali Gospoda, vse izvoljeno ljudstvo!«

Izraelovi potomci spremljajo Gospoda, *

dvanajsteri rodovi ga slavijo. —

 

O Bog, svojo moč razodeni, *

moč, ki si jo izkazal v našo obrambo.

Za tvoje svetišče v Jeruzalemu *

naj ti kralji prinašajo svoje darove.

Vsi mogočni in mali narodi *

naj ti prinašajo srebrna darila.

Razkropi narode, ki ljubijo vojskovanje, *

njihovi velikaši naj ti darujejo svoje bogastvo. —

 

Vsa kraljestva na zemlji, pojte Bogu, *

igrajte in prepevajte Gospodu.

Visoko nad nebom je njegovo veličastvo, *

njegova silna moč se razodeva v gromu. —

 

Priklonite se Božji vsemogočnosti, *

njegovo veličastvo je nad nami, njegova moč nad oblaki.

Čudovit je Bog v svojem svetišču, *

Bog naših očetov.

On daje moč in trdnost svojemu ljudstvu. *

Bog bodi hvaljen. —

– Poslušal bom, kaj govori Gospod.
– Mir obljublja svojemu ljudstvu.

 

Predragi, zanesljiva je beseda: Če kdo hrepeni po predstojniški službi, si želi dobro delo. Predstojnik mora torej biti brez graje, ene žene mož, trezen, razumen, dostojen, gostoljuben, sposoben za poučevanje: ne pijanec, ne pretepač, ampak krotak; ne prepirljiv, ne lakomen; svoji hiši dober gospodar, ki ima otroke v pokorščini z vso dostojnostjo. Ako pa kdo lastne hiše ne zna vladati, kako bo skrbel za božjo Cerkev? Ne sme biti novokrščenec, da se ne prevzame in pade v obsodbo hudičevo. Mora pa imeti tudi lepo spričevalo od tistih, ki so zunaj, da ne pade v zaničevanje in hudičevo zanko.

Enako naj bodo diakoni dostojni, ne dvolični, ne vdani obilnemu vinu, ne željni umazanega dobička; naj hranijo skrivnost vere v čisti vesti.

Tudi ti naj se prej preskušajo in potlej naj opravljajo službo, če bodo brez graje. Prav tako naj bodo žene dostojne, ne obrekljive, trezne, zveste v vsem. Diakoni naj bodo le ene žene možje, otrokom in svojim hišam dobri gospodarji. Ti namreč, ki diakonsko službo dobro opravljajo, dosežejo lepo stopnjo in veliko srčnost v veri, ki je v Kristusu Jezusu.

To ti pišem v upanju, da skoro pridem k tebi; če bi se pa zamudil, da veš, kako se je treba vesti v božji hiši, ki je Cerkev živega Boga, steber in temelj resnice. Velika je, kar se splošno priznava, skrivnost pobožnosti: On, ki se je prikazal v telesu, je bil pravičen v Duhu; razodet angelom, oznanjen narodom; v veri sprejet na svetu, vzet v slavo.

SPEV (Prim. Apd 20, 28; 1 Kor 4, 2)

Pazite na vso čredo, v kateri vas je Sveti Duh postavil za predstojnike, * da vodite Cerkev Boga, ki jo je pridobil s krvjo svojega Sina.

Pri oskrbnikih se zahteva, da je vsak zvest, * da vodite Cerkev Boga, ki jo je pridobil s krvjo svojega Sina.

Sv. Ignacij Antiohijski (+ 107), učenec sv. Janeza, drugi naslednik sv. Petra v Antiohiji v Siriji, prijatelj sv. Polikarpa, pisec sedmih pisem krščanskim občinam s poti v smrt, mučenec

Ignacij, tudi Teoforos imenovan, od Boga, Očeta Jezusa Kristusa, ljubljeni sveti cerkvi v Tralah v Aziji, izvoljeni in Boga vredni, mir uživajoči v mesu in duhu po trpljenju Jezusa Kristusa, našega upanja po vstajenju k njemu: pozdravljam jo v polnosti milosti po apostolski navadi in ji želim mnogo radosti.

Zvedel sem, da imate brezgrajno in v potrpežljivosti neomajno mišljenje, ki pa ni priučeno, ampak prirojeno, kakor mi je povedal vaš škof Polibios, ki je prišel po volji Boga in Jezusa Kristusa v Smirno in se je tako razveselil z menoj vred, ki nosim vezi v Kristusu Jezusu, da sem gledal v njem vso vašo občino. Ko sem torej prejel po njem vašo ljubezen po Bogu, hvalim Boga, ker sem spoznal, da ga posnemate.

Ako ste namreč pokorni škofu kot Jezusu Kristusu, se mi zdi, da ne živite po človeško, ampak po Jezusu Kristusu, ki je zaradi nas umrl, da verujete v njegovo smrt in s tem uidete smrti. Vaša dolžnost je torej, kakor tudi delate, da brez škofa ničesar ne storite, ampak da ste pokorni tudi prezbiterjem kot apostolom Jezusa Kristusa, našega upanja, v katerem bomo živeli.

A tudi diakoni, ki so služabniki skrivnosti Jezusa Kristusa, morajo v vsakem oziru vsem ugajati. Niso namreč služabniki jedi in pijače, ampak pomočniki Cerkve božje. Varovati se morajo torej očitkov kot ognja.

Enako naj vsi časte diakone kot Jezusa Kristusa, kakor tudi škofa, ki je podoba Očetova, prezbiterje pa kot starešinstvo božje in kot zbor apostolov. Brez teh ni Cerkve. Prepričan sem, da vi o tem tako mislite. Kajti zgled vaše ljubezni sem prejel in ga imam pri sebi v vašem škofu; njegovo vedenje samo je velik nauk in njegova krotkost je moč.

Veliko božjih misli imam, a se brzdam, da se z bahanjem ne pogubim. Zdaj se moram namreč bolj bati in ne smem poslušati tistih, ki me zapeljujejo v napuh. Kdor mi namreč tako govori, me biča. Ljubim sicer trpljenje, toda ne vem, če sem vreden. Moje slepe gorečnosti namreč mnogi ne vidijo, mene pa tem bolj napada. Treba mi je torej krotkosti, ki uničuje vladarja tega sveta.

Opominjam vas torej, ne jaz, ampak ljubezen Jezusa Kristusa, da uživate samo krščansko hrano, zdržujte se pa tujega zelišča, to je krivoverstva.

To se bo pa zgodilo, če ne boste napuhnjeni in boste neločljivo združeni z Bogom Jezusom Kristusom, s škofom in zapovedmi apostolov. Kdor je znotraj oltarja, je čist; kdor je pa zunaj oltarja, ni čist. To se pravi: Kdor dela kaj brez škofa, prezbiterjev in diakonov, ta ni čist v vesti.

Ne pišem vam, kot da bi bil zvedel kaj takega o vas, ampak vnaprej vas svarim, ker vas ljubim.

SPEV (Ef 4, 3-6; 1 Kor 3,11)

Trudite se, da ohranite edinost duha z vezjo miru. Eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju svojega poklica. * En Gospod, ena vera, en krst.

Drugega temelja nihče ne more položiti razen tega, ki je položen, in ta je Jezus Kristus. * En Gospod, ena vera, en krst.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Razliva zarja luči slap,
ki vse stvari razveseli,
odene jih v razkošje barv
in zlat jim podeli sijaj.

 

O Kristus, sonce večnosti,
v svetlobi neminljiv žariš,
pozdravljamo te s pesmijo,
veseli tebi vzklikamo.

 

Ti si modrost Očetova
in svetu razodevaš ga,
urejaš čudovito vse,
da nad lepoto duh strmi.

 

Podéli nam iskrenosti,
resnica bodi nam nad vse,
da kot otroci luči bi
živeli zdaj in v večnosti.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega,
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 84   Naše zveličanje je blizu

 

Gospod, usmilil si se svoje dežele, *

nazaj si pripeljal izgnance.

Odpustil si krivdo svojemu ljudstvu, *

izbrisal vse njihove grehe.

Odložil si svojo sveto jezo, *

odnehal od svoje silne nevolje. —

 

Prenôvi nas, Bog, naš zveličar, *

ne huduj se več nad nami.

Se boš mar srdil vekomaj, *

boš raztegnil svojo jezo na vse rodove?

Ali nas ne boš znova poživil, *

da se bo tvoje ljudstvo veselilo v tebi?

Gospod, skaži nam svoje usmiljenje *

in daj nam svoje rešenje. —

 

Slišim Gospoda Boga govoriti, *

govori nam o miru.

Govori svojemu ljudstvu in svojim zvestim, *

tistim, ki se s srcem spreobrnejo k njemu.

Blizu je rešitev vsem, ki se ga bojijo, *

Gospodova slava se bo vrnila v deželo.

Usmiljenje in zvestoba se bosta srečala, *

pravičnost in mir se poljubila.

Zvestoba bo pognala iz zemlje, *

nebesa bodo poslala pravičnost. —

 

Tedaj bo Gospod blagoslovil zemljo, *

obrodila bo bogate sadove.

Spremljala ga bo pravičnost, *

podelil nam bo zveličanje. —

Iz 26,1–4.7–9.12   Pesem po zmagi

 

Naše sveto mesto je močno in utrjeno, *

njegovo obzidje in nasip si ti, naš rešitelj.

Odprite vrata, da vstopi pravično ljudstvo, *

ki ti hoče biti zvesto. —

 

Njegovo mišljenje je stanovitno, *

ti mu naklanjaš mir, ker vate zaupa.

Vedno zaupajte v Gospoda, *

v Gospoda, močnega Boga, na veke. —

 

Pravični hodi po pravi poti, *

uravnal si mu pot k miru in sreči.

Gospod, na tvoji poti smo vztrajali, *

z vsem srcem smo te pričakovali.

Moja duša hrepeni po tebi ponoči, *

moj duh in moje srce te išče že navsezgodaj.

Ko nas zadevajo tvoje preizkušnje, *

se učimo tvoje modrosti. —

 

Gospod, ti nam boš mir podaril: *

vse, kar delamo, je tvoje delo. —

Ps 66   Gospoda naj slavijo vsi narodi

 

O Bog, bodi nam milostljiv, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jim vladaš in jih vodiš po pravici. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi. —

Kratko berilo  (1 Jn 4,14–15)
Mi smo videli in pričujemo, da je Oče poslal Sina svetu za odrešenika. Kdorkoli prizna, da je Jezus Božji Sin, je Bog v njem in on v Bogu.

Moj Bog, moj pomočnik, vate zaupam.
— Moj Bog, moj pomočnik, vate zaupam.

Moje zavetje in moj rešitelj.
— Moj Bog, moj pomočnik, vate zaupam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Moj Bog, moj pomočnik, vate zaupam.

Odpev k Hvaljen Gospod nam je obudil mogočnega zveličarja, kakor ga je napovedal po svojih prerokih.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Gospod nam je obudil mogočnega zveličarja, kakor ga je napovedal po svojih prerokih.

Kristus je s svojo krvjo pridobil novo izvoljeno ljudstvo. Molimo ga in goreče prosimo:

Naš Kralj in Odrešenik, prisluhni svoji Cerkvi, ki te časti ob začetku dneva;

– naúči jo, da bo znala nenehno slaviti tvoje veličastvo.

Ti si naše upanje in naša trdnost, vate zaupamo,

– naj ne bomo nikoli osramočeni.

Poglej na našo slabost in nam hiti pomagat,

– brez tebe ne moremo ničesar storiti.

Spomni se ubogih in osamljenih, da jim današnji dan ne bo v težavo,

– naj jim bo v tolažbo in veselje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, ustvaril si vse stvari dobre in lepe. Naj z veseljem začnemo ta dan v tvojem imenu in ga preživimo v dejavni ljubezni do tebe in bratov.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,97–104  (XIII)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, kako ljubim tvojo postavo, *

ves dan jo premišljujem.

Po njej sem modrejši od svojih nasprotnikov, *

vedno me spremlja. —

 

Razumnejši sem od vseh svojih učiteljev, *

ker premišljujem tvoje odredbe.

Modrejši sem od starcev, *

ker spolnjujem tvoje zapovedi. —

 

Nočem hoditi po krivih potih, *

rajši se držim tvoje besede.

Ne odstopam od tvojih odlokov, *

saj me ti poučuješ. —

 

Kako prijetne so tvoje besede, *

bolj kot med prijajo mojim ustom.

Po tvojih zapovedih postajam razumen, *

zato sovražim vsako zlaganost. —

Ps 73   Žalostinka zaradi opustošenega svetišča

O Bog, zakaj si nas tako zavrgel, *

zakaj se jeziš na svoje otroke?

Spomni se svojega ljudstva, *

ki si ga nekoč izvolil.

Odkupil si ga, da je tvoja lastnina, *

goro Sion si izbral za svoje bivališče.

Pridi in oglej si te ogromne razvaline, *

vse je opustošeno v tvojem svetišču. —

 

Na tvojem svetem kraju so kričali sovražniki, *

v znamenje zmagoslavja so razobesili svoje zastave.

S sekiro in kladivom so razbili tempeljska vrata *

kakor drvarji, ki podirajo drevesa v gozdu. —

 

Zažgali so tvoje svetišče, *

oskrunili in porušili tvoje bivališče.

Rekli so v svojem srcu: *

»Uničimo in sežgimo vsa Božja svetišča v deželi.«

Ne vidimo več čudežev, ni več preroka; *

ni ga med nami, ki bi vedel, doklej bo to trajalo. —

 

Doklej, o Bog, te bodo sramotili sovražniki? *

Ali bodo mar tvoje ime vedno preklinjali?

Zakaj zadržuješ svojo desnico *

in nam svojo pomoč odteguješ?

Ti si vendar naš vladar oddavnaj, *

kolikokrat si nas že rešil na tej zemlji. —

Gospod, s svojo močjo si razdelil Rdeče morje, *

v njegovih valovih si potopil Egipčane.

Uničil si njihovo konjenico, *

v jed si jo dal morskim živalim.

Odprl si studence in potoke, *

posušil reko Jordan.

Tvoj je dan in noč je tvoja, *

ti si ustvaril luno in sonce.

Ti si določil zemlji vse meje, *

ti si naredil poletje in zimo. —

 

Spomni se, o Bog, kako te grešniki žalijo, *

kako nespametno ljudstvo tvoje ime preklinja.

Ne dajaj sovražniku v roke svojih izvoljencev, *

ne pozabljaj življenja svojih ubogih za zmeraj.

Spominjaj se svoje zaveze, *

glej, dežela je postala gnezdo nasilja. —

 

Naj se ponižani ne vračajo osramočeni, *

naj te revež in siromak poveličujeta.

Vstani, o Bog, brani svojo pravico, *

ne pozabi, kako te nesramnež vsak dan zasramuje.

Spomni se žalitev svojih nasprotnikov, *

vedno večje prevzetnosti svojih sovražnikov. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Mogočni stavbenik sveta
si dvignil površino tal
iz neizmernih bil vodá
in s trdnostjo jo uravnal.

 

Razgrnil si zelenje trav
in cvetje v njem si posejal,
stoteren nam podaril sad,
okusen, sočen in bogat.

 

Z oživljajočo milostjo
zaceli rane nam duha,
da grehov naših žal nam bo,
zla nagnjenja obvladamo.

 

Naj tvojo voljo spolnimo,
se vseh zablod izognemo,
storimo mnogo dobrega,
se večne smrti rešimo.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 124 Gospod je varuh svojega ljudstva

 

Kdor zaupa v Gospoda, je kakor gora Sion: *

se ne gane, ostane na veke. —

 

Kakor gore obkrožajo mesto Jeruzalem, *

tako Gospod vedno varuje svoje ljudstvo.

Brezbožni ne bodo vladali nad pravičnimi, *

da se pravični ne bodo navzeli krivice. —

 

Gospod, osreči vse dobre, *

pomagaj poštenim.

Zavrzi krivične in hudobne na krivih potih, *

mir naj vlada Božjemu ljudstvu. —

Ps 130 Otroško zaupanje v Gospoda

 

Gospod, v svojem srcu se ne povišujem, *

na druge ne gledam prezirljivo.

Za velike reči se ne poganjam, *

ne iščem, kar je zame previsoko. —

 

Nasprotno, nič me ne vznemirja, *

v tebi sem popolnoma miren.

Kakor otrok v naročju svoje matere, *

tako se je moje srce umirilo v tebi. —

 

Zaupaj, Božje ljudstvo, v Gospoda, *

zaupaj zdaj in na veke. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (Rim 12,9–12)
Ljubezen bodi brez hinavščine. Sovražite hudo, držite se dobrega; bratsko se med seboj ljubite; v spoštovanju drug drugega prekašajte; v gorečnosti ne bodite počasni; v duhu bodite goreči; Gospodu služite; v upanju se veselite; v nadlogi potrpite; v molitvi vztrajajte.

Od vekov je tvoja beseda, Gospod.
— Od vekov je tvoja beseda, Gospod.

Iz roda v rod traja tvoja zvestoba.
— Od vekov je tvoja beseda, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Od vekov je tvoja beseda, Gospod.

Odpev k Moja duša Moje srce naj se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Moje srce naj se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Bog potrjuje svoje ljudstvo v upanju, zato mu veselo vzklikajmo:

Zahvaljujemo se ti, ker smo po Kristusu v vsem obogateli,

– v vsakem nauku in v vsakem spoznanju.

Voditelji narodov so v tvojih rokah, naj vladajo po tvoji modrosti,

– navdihuj jih, da bodo spolnjevali tvojo voljo.

Umetniki odkrivajo s svojimi deli tvojo lepoto,

– naj njihova dela razsvetljujejo svet z upanjem in veseljem.

Ti ne dopuščaš, da bi bil kdo preskušan čez mero,

– okrépi slabotne in dvigni padle.

Po svojem Sinu si nam obljubil, da bomo vstali poslednji dan,

– ne pozabi za vselej tistih, ki so že umrli.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Bog, naj se dviga naša večerna molitev k tebi, k nam pa naj pride tvoj blagoslov, da bomo s tvojo pomočjo zdaj in vselej rešeni vsega hudega.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.