Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura
Povabilo
Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.
Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *
njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.
Sredi morja mu je dal močne temelje *
in ga utrdil nad vodami.
Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.
kdo bo stal na njegovem svetem kraju?
Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *
ne misli hudega in ne snuje prevare.
Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *
in plačilo Boga, svojega odrešenika.
To je rod tistih, ki te iščejo, *
ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.
Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.
da vstopi kralj veličastva.
Kdo je ta kralj veličastva? *
Gospod, močni in silni, mogočni v boju.
Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.
da vstopi kralj veličastva.
Kdo je ta kralj veličastva? *
Gospod vesolja, on je kralj veličastva.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.
Bogoslužno branje
Psalmi so od petka II. tedna
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
[D]
Pesem
1. Med letom ponoči ali zgodaj zjutraj
Sredi nočne je temine
zdaj petelin že zapel,
upanje budi se v duši:
nov spet dan bo zdaj prišel.
Duh se naš h Gospodu dviga,
da ga moli in časti.
zdaj petelin že zapel,
upanje budi se v duši:
nov spet dan bo zdaj prišel.
Duh se naš h Gospodu dviga,
da ga moli in časti.
Kristus, kakor luč mogočna
si prišel med nas na svet,
ko so vladale temine
in je molk objemal vse,
ko so nam stvari se zdele,
kot da mrtve bi bile.
si prišel med nas na svet,
ko so vladale temine
in je molk objemal vse,
ko so nam stvari se zdele,
kot da mrtve bi bile.
Ti budiš nas zdaj iz spanja
hudobije, grešnosti,
luč nam vračaš za življenje,
da se duh osvobodi,
moč nam iz nebes naklanjaš,
ki življenje prerodi.
hudobije, grešnosti,
luč nam vračaš za življenje,
da se duh osvobodi,
moč nam iz nebes naklanjaš,
ki življenje prerodi.
Slava večnemu Očetu,
slava tebi, Božji Sin,
čast in hvala ti, Duh Sveti,
večni, troedini Bog,
ti naš mir si, luč, življenje,
ti si naša sreča vsa. Amen.
slava tebi, Božji Sin,
čast in hvala ti, Duh Sveti,
večni, troedini Bog,
ti naš mir si, luč, življenje,
ti si naša sreča vsa. Amen.
2. Med letom podnevi
Zdaj z nami bodi, o Gospod,
Očeta večnega odsvit,
brez tebe, ki ustvarjaš svet,
zajel bi nas tesnobni strah.
Naj Sveti Duh nas razsvetli,
naj pride v nas in v nas živi,
tedaj sovražnik premeten
zapeljeval nas bo zaman.
naj pride v nas in v nas živi,
tedaj sovražnik premeten
zapeljeval nas bo zaman.
Naj sredi dnevnih opravil,
ki pač življenje terja jih,
brez vsake krivde bi bili
pokorni tvojim zákonom.
ki pač življenje terja jih,
brez vsake krivde bi bili
pokorni tvojim zákonom.
Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.
1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.
Ps 37 Molitev skesanega grešnika v veliki stiski
Od daleč so stali vsi njegovi znanci (Lk 23,49).
I
Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *
in ne pokôri me v svojem srdu.
Tvoje šibe so me udarile, *
tvoja težka roka me je zadela. —
Zaradi tvojega srda je moje telo ena sama rana, *
bolečina mi kljuje v kosteh zaradi mojih grehov.
Moja krivda mi sega čez glavo *
kakor težko breme, ki ga ne morem nositi. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.
2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje.
II
Moje rane se vnemajo in zaudarjajo *
zavoljo moje nespameti.
Potrt sem čez mero, *
sključen sem in ves dan tavam okrog prežalosten. —
Moja ledja so polna vnetja, *
nič zdravega ni na mojem telesu.
Silno sem potrt in izčrpan, *
tako mi je hudo, da kar tulim. —
Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, *
moje vzdihovanje ti ni prikrito.
Srce mi razbija in moč me zapušča, *
luč mojih oči mi ugaša. —
Moje rane se studijo prijateljem in znancem, *
sorodniki se me izogibajo.
Tisti, ki mi strežejo po življenju, *
premišljajo, kako bi se me znebili.
Želijo mi hudo in grozijo s smrtjo, *
nenehno snujejo zvijače. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje.
3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši.
III
Kakor gluh sem in ne poslušam, *
kakor nem svojih ust ne odpiram.
Sem kot tisti, ki nič več ne dojema *
in se ne more braniti. —
Gospod, moj Bog, le v tebe zaupam, *
ti boš govoril zame.
Moji sovražniki naj se ne veselijo moje nesreče; *
ko me vidijo na tleh, naj ne slavijo svoje zmage. —
Ne morem zdržati, *
moja bolečina me muči brez prenehanja.
Priznavam svojo krivdo, *
žalosten sem zaradi svojega greha. —
Mnogo jih je, ki me brez vzroka sovražijo, *
in postajajo vedno močnejši.
Vračajo mi hudo za dobro, *
napadajo me, ker se potegujem za pravico. —
O Gospod, moj Bog, nikar me ne zapusti, *
ostani mi ob strani.
Hiti mi pomagat, *
moj Gospod in moja rešitev. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši.
– Silno hrepenim po tvoji pomoči,
– po tvoji pravični besedi.
– po tvoji pravični besedi.
PRVO BERILO
Iz knjige preroka Jeremija (30,18 - 31)
Obljube o obnovi Izraela
Tako govori Gospod: Glej, obnovim Jakobove šotore, njegovih prebivališč se usmilim. Mesto bo pozidano na svojem griču, in grad se bo dvignil na svojem pravem mestu. Radost doni iz njih, glas veselih. Pomnožim jih, ne bo jih manj; počastim jih, ne bodo neznatni. Njegovi sinovi bodo, kakor so bili poprej, njegova občina bo trdna pred mano, kaznoval bom vse njegove zatiralce. Iz njega samega vstane njegov knez, njegov vladar pride iz njegove sredine. Povabil ga bom, da se mi približa. Kdo neki bi tvegal svoje življenje, da bi se mi približal?, govori Gospod.
Vi ste moje ljudstvo, jaz sem vaš Bog. Glej, Gospodov vihar, njegov srd prihrumi, vrtinčast vihar prišumi nad glavo hudobnih. Gospod ne odvrne svoje jeze, dokler ne izpolni in ne izvrši misli svojega srca. Poslednje dni to jasno spoznate. Tisti čas, govori Gospod, bom Bog vsem Izraelovim rodovom, in oni bodo moje ljudstvo.
Tako govori Gospod: Milost je našlo v puščavi ljudstvo, ki je meču uteklo. Izrael gre v svoj počitek. Iz daljave se mi je prikazal Gospod: Z večno ljubeznijo te ljubim; zato sem ti tako dolgo ohranil svojo milost. Zopet te bom pozidal in boš pozidana, Izraelova devica! Zopet se boš krasila s svojimi bobniči, boš nastopila v rajalnem plesu.
Zopet boš zasajala vinograde na samarijskih gričih; kdor bo zasajal, bo užival sad. Da, pride dan, ko bodo vpili čuvaji na Efraimskem gorovju: »Vstanite, pojdimo na Sion h Gospodu, našemu Bogu!«
Tako namreč govori Gospod: Vriskajte Jakobu od veselja, vzklikajte glavi narodov! Oznanjajte, hvalite in govorite: »Gospod je rešil svoje ljudstvo, ostanek Izraelov.« Glejte, pripeljem jih iz severne dežele in jih zberem od koncev zemlje. Z njimi tudi slepe in hrome, noseče in porodnice hkrati, velik zbor se jih vrne. Z jokom so odhajali, a tolažeč jih spremim; k potokom voda jih popeljem, po ravnem potu, kjer se ne spotaknejo. Zakaj jaz sem Izraelov oče, in Efraim je moj prvorojenec.
SPEV (Jer 31, 6; Iz 2, 5)
Pride dan, ko bodo čuvaji vpili: * Vstanite, pojdimo na Sion h Gospodu, našemu Bogu!
Jakobova hiša, pridite, hodimo v Gospodovi luči! * Vstanite, pojdimo na Sion h Gospodu, našemu Bogu!
DRUGO BERILO
Sv. Leon Veliki (papež od 440-461), pisec številnih pisem in govorov, iz katerih odsevata dobrota in jasen nauk
Iz govora sv. Leona Velikega, papeža, o blagrih (95. govor, 2-3)
Blagor ubogim v duhu
Ne moremo dvomiti, da ubogi lažje dosežejo krepost ponižnosti kakor bogati: medtem ko je prvim v pomanjkanju prijateljica krotkost, je drugim v bogastvu družica prevzetnost. Toda tudi večina bogatih je takega duha, da ne uporablja svojega obilja za oholo nadutost, temveč za dela usmiljenja in imajo za največji dobiček tisto, kar darujejo za lajšanje bede drugih.
Ta krepost je skupna ljudem vseh vrst in lahko so enaki po srcu, čeprav različni glede na premoženje. Tudi ni pomembno, koliko se razlikujejo glede zemeljskega premoženja tisti, ki so enaki glede duhovnih dobrin. Blaženo je torej tisto uboštvo, ki ga ne zasužnji ljubezen do svetnih reči in ne teži za pomnoževanjem zemeljskega bogastva, hrepeni pa po tem, da bi se obogatilo z nebeškimi dobrinami.
Zgled tega velikodušnega uboštva so nam za Gospodom prvi dali apostoli. Ti so vse svoje nemudoma zapustili in se na klic nebeškega učitelja hitro obrnili, pustili ribolov ter postali ribiči ljudi. S tem so nagnili mnoge, da so posnemali njihovo vero in jim postali podobni, saj so bili prvi sinovi Cerkve vsi enega srca in verni enega duha. Vse svoje reči in imetje so razdelili, se po prostovoljnem uboštvu obogatili z večnimi dobrinami. Iz apostolskega oznanila so se naučili z veseljem ničesar imeti in imeti vse skupno v Kristusu.
Zato je apostol Peter, ko je šel v tempelj in ga je hromi prosil miloščine, rekel: Srebra in zlata nimam; kar pa imam, to ti dam: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana vstani in hodi. Kaj je odličnejše od te ponižnosti? Kaj bogatejše od tega uboštva? Nima denarnih sredstev, ima pa darove narave. Tistega, ki ga je mati rodila slabotnega, je Peter z besedo ozdravil; in tisti, ki ni dal cesarjeve podobe, vtisnjene v denar, je izoblikoval v človeku Kristusovo podobo.
Bogastvo tega zaklada pa ni nudilo pomoči samo tistemu, ki mu je bila vrnjena hoja, temveč tudi pet tisoč možem, ki so takrat ob spodbudni besedi apostola zaradi njegovega čudežnega ozdravljenja sprejeli vero. Revež, ki ni imel ničesar, kar bi dal beraču, je podelil tolikšno bogastvo božje milosti, da je hkrati, ko je vrnil zdravje v nogah enemu človeku, ozdravil srca tolikih tisočev vernikov in jim podelil sposobnosti hoditi za Kristusom, čeprav jih je našel hrome.
SPEV (Mt 5, 1-3; Iz 66, 2)
Učenci so stopili k Jezusu; odprl je usta in jih učil: * Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo.
Jaz gledam na tega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu in se trese pred mojo besedo. * Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo.
Sklepna prošnja
Molimo. Sveti Bog, vir vseh kreposti in vse dobrote, pomnoži nam ljubezen do tebe. Ohranjaj in podpiraj v nas vse dobro, da bomo rasli v veri in gorečnosti. Po našem Gospodu ...
Molimo. Sveti Bog, vir vseh kreposti in vse dobrote, pomnoži nam ljubezen do tebe. Ohranjaj in podpiraj v nas vse dobro, da bomo rasli v veri in gorečnosti. Po našem Gospodu ...
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.
Hvalnice
Psalmi so od petka II. tedna
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
[D]
Pesem med letom
Ti sama luč si, o Gospod,
in luči vir, nebo držiš
in vsem svetlobo milostno
deliš z očetovsko rokó.
in luči vir, nebo držiš
in vsem svetlobo milostno
deliš z očetovsko rokó.
Že v zarji zvezde ugašajo
in vedno bolj žari nebo,
iz jutranje meglè prši
in v travi rosa se iskri.
in vedno bolj žari nebo,
iz jutranje meglè prši
in v travi rosa se iskri.
Razgublja nočna se tema
in zvezda je danica vzšla,
podoba Kristusa, Boga,
ki je nebeška luč sveta.
in zvezda je danica vzšla,
podoba Kristusa, Boga,
ki je nebeška luč sveta.
O Bog, ti dan si naših dni,
neskončna polnost luči si,
ti vsemogočen, eden si,
v skrivnosti sveti troedin.
neskončna polnost luči si,
ti vsemogočen, eden si,
v skrivnosti sveti troedin.
Zveličar, zdaj te hvalimo
in kot Boga te molimo,
s teboj Očeta večnega,
enako Svetega Duha. Amen.
in kot Boga te molimo,
s teboj Očeta večnega,
enako Svetega Duha. Amen.
1 Odpev Skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ.
Ps 50 Usmili se me, Bog
Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,23–24).
Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *
v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.
Popolnoma izmij mojo krivdo, *
mojega greha me očisti. —
Svojo pregreho priznavam, *
moj greh mi je živo v spominu.
Grešil sem zoper tebe samega, *
kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.
Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *
tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —
Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *
z grehom je omadeževan že od začetka.
Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *
ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —
Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *
bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.
Naj spet občutim radost in veselje, *
moje potrto srce naj se vzraduje. —
Ne glej na moje grehe, *
vso mojo krivdo izbriši.
Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *
duha stanovitnosti v meni obnovi. —
Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *
svojega svetega duha mi ne odvzemi.
Naj se spet veselim, da sem rešen, *
duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —
Grešnikom bom kazal tvoja pota, *
izgubljeni se bodo vrnili k tebi.
Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *
moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —
Gospod, odpri moje ustnice, *
da bom oznanjal tvojo hvalo.
Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *
klavnih in žgalnih daritev ne maraš.
Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *
skesanega in ponižnega srca ne zametuješ. —
Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *
kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.
Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *
in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ.
2 Odpev Po pravici se jeziš, Gospod, a spomni se svojega usmiljenja.
Hab 3,2–4.13a.15–19 Bog prihaja k sodbi
Dvignite svoje glave, zakaj vaše odrešenje se približuje (Lk 21,28).
Gospod, razodel si mi svoje načrte, *
napolnil si mi dušo s svetim strahom.
Pokazal si mi delo odrešenja, *
ki ga uresničiš v bližnji prihodnosti.
Izvršiš ga v prihodnjih letih, *
v svoji pravičnosti se spomniš svojega usmiljenja.
Prihajaš kakor ob rešitvi iz Egipta *
in se razodevaš kakor na Sinajski gori. —
Tvoje veličastvo pregrinja nebesa, *
zemlja je polna tvoje slave.
Kakor luč se blesti tvoja svetloba, *
s svojimi žarki zakrivaš svojo vsemogočnost. —
Prišel si, da rešiš svoje ljudstvo, *
da rešiš svoje izvoljene.
V morje poženeš konje sovražnikov, *
da se pogreznejo v globokem vodovju.
Od groze se tresem, ko slišim *
in gledam stisko svojega ljudstva.
Vendar bom mirno počival ob dnevu stiske, *
ko pride ljudstvo, ki nas napade. —
Smokva namreč ne bo cvetela, *
na vinski trti ne bo grozdja.
Pridelek oljke bo odpovedal, *
polja ne bodo dajala hrane.
Ovce bodo iz staj odpeljali, *
v hlevih ne bo več živine. —
Vendar se bom veselil v Gospodu, *
se radoval v Bogu, svojem rešitelju.
Moja moč bo v Gospodu Bogu, *
gibčen bom kakor jelen.
Kot zmagovalca me bo vodil po višinah, *
od veselja bom prepeval. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Po pravici se jeziš, Gospod, a spomni se svojega usmiljenja.
3 Odpev Naj slavi Gospoda Jeruzalem.
Ps 147 Jeruzalem znova pozidan
Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročenko (Raz 21,9).
Hvali Gospoda, Jeruzalem, *
hvali svojega Boga, o Sion. —
Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *
blagoslovil tvoje otroke v tebi.
Tvoji deželi daje živeti v miru, *
hrani te z najboljšo pšenico.
Na zemljo pošilja svojo besedo, *
njegovo oznanilo se hitro širi. —
Snežno odejo razgrinja kot volno, *
kakor pepel potresa slano.
Točo siplje kot drobtine kruha, *
kaj more obstati pred njegovim mrazom?
Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *
veter zaveje in stečejo vode. —
Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *
zakone in zapovedi svojim izvoljenim.
Tako ni storil nobenemu narodu, *
ni jim razodel svoje postave. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Naj slavi Gospoda Jeruzalem.
Kratko berilo (Ef 2,13–16)
Zdaj ste v Kristusu Jezusu vi, ki ste bili nekdaj daleč, blizu prišli po Kristusovi krvi. Zakaj on je naš mir, ki je oba dela združil v eno in je ločilno steno med njima, sovraštvo, podrl, ko je postavo zapovedi v predpisih s svojim telesom odpravil, da bi tako oba v sebi preustvaril v enega, novega človeka ter posredoval mir in da bi oba v enem telesu spravil z Bogom po križu, s tem da je na njem uničil sovraštvo.
Zdaj ste v Kristusu Jezusu vi, ki ste bili nekdaj daleč, blizu prišli po Kristusovi krvi. Zakaj on je naš mir, ki je oba dela združil v eno in je ločilno steno med njima, sovraštvo, podrl, ko je postavo zapovedi v predpisih s svojim telesom odpravil, da bi tako oba v sebi preustvaril v enega, novega človeka ter posredoval mir in da bi oba v enem telesu spravil z Bogom po križu, s tem da je na njem uničil sovraštvo.
Spev z odpevom
Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
— Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
— Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
Iz nebes naj mi pomaga in me reši.
— Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
— Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
— Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
Odpev k Hvaljen Odrešenik nas bo obiskal po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Hvaljen (Lk 1,68-79)
Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *
obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
Obudil nam je mogočnega Zveličarja *
v hiši svojega služabnika Davida.
Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *
ki so ga oznanjali od davnih vekov.
Rešil nas bo naših sovražnikov, *
otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *
spomnil se je svoje svete zaveze.
Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *
da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
Brez strahu bomo služili Gospodu *
v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *
pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.
Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *
ki ga bo rešil njegovih grehov.
Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *
kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *
in naravnal na pot miru vse naše korake.
—
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Hvaljen Odrešenik nas bo obiskal po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Prošnje
Molimo Kristusa, ki se je daroval po Svetem Duhu s svojo krvjo Očetu, da bi očistil našo vest vseh mrtvih del. Iskreno izpovejmo:
Gospod, tvoja volja nam je v mir.
Začetek novega dne si nam naklonil,
– naj začnemo po tvoji milosti tudi novo življenje.
Gospod, tvoja volja nam je v mir.
Vse si ustvaril, za vse skrbiš in ohranjaš,
– naj v vsaki stvari odkrivamo tvojo ljubezen.
Gospod, tvoja volja nam je v mir.
S svojo krvjo si zapečatil novo in večno zavezo,
– naj ji ostanemo zvesti s spolnjevanjem tvojih zapovedi.
Gospod, tvoja volja nam je v mir.
Ko si visel na križu, sta pritekli iz tvoje strani kri in voda,
– s tem zveličavnim studencem izmij naše grehe in razvesêli svojo Cerkev.
Gospod, tvoja volja nam je v mir.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, podeli nam, da bomo hvalnice, ki jih sedaj opravljamo tebi v čast, skupaj s tvojimi svetimi še lepše peli v večnosti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Vsemogočni Bog, podeli nam, da bomo hvalnice, ki jih sedaj opravljamo tebi v čast, skupaj s tvojimi svetimi še lepše peli v večnosti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.
Dnevna molitvena ura
Psalmi so od petka II. tedna
Opoldne
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
[D]
Opoldne 1Vladar mogočni, pravi Bog,
v modrosti vodiš časov tek,
s svetlobo jutro razsvetliš
in poldan s soncem razžariš.
Pogási ogenj razprtij,
vročine kvarne reši nas,
telesno zdravje okrepčaj
in srcem daj resnični mir.
Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.
Ps 118,73–80 (X) Hvala Božji postavi
Tvoja roka me je naredila in izoblikovala, *
daj mi pamet, da spoznam tvojo voljo.
Tvoji zvesti me bodo z veseljem gledali, *
ker zaupam v tvojo besedo. —
Vem, Gospod, da so tvoji odloki pravični, *
vem, da si me po pravici ponižal.
Tvoje usmiljenje naj me potolaži, *
kakor si mi obljubil. —
S svojo ljubeznijo me poživi, *
tvoja postava je moje veselje.
Prevzetne naj bo sram, ko me stiskajo po krivici, *
jaz pa bom premišljeval tvoje zapovedi. —
Naj se mi pridružijo vsi, ki te ljubijo *
in priznavajo tvoje ukaze.
Naj popolnoma živim po tvojih zapovedih *
in ne bom osramočen nikoli. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Tvoje usmiljenje, Gospod, naj me potolaži, kakor si obljubil.
2 Odpev O Bog, reši me pred napadalci.
Ps 58,2–5.10–11.17–18 Molitev zoper sovražnike
Te besede so hvalnica Odrešenikovi vdanosti Očetu (Evzebij Cezarejski).
Moj Bog, otmi me sovražnikov, *
reši me mojih napadalcev.
Iztrgaj me iz rok hudodelcev, *
krvoločnih ljudi me obvaruj.
Strežejo mi po življenju, *
z veliko silo me napadajo.
Nedolžen sem in brez krivde, *
pa se vendar zbirajo zoper mene. —
Gospod, vstani in hiti pomagat; *
vate zaupam, moja moč in moja obramba.
Moj Bog, moj rešitelj, na pomoč mi pridi; *
naj slavim zmago nad njimi. —
Tvojo moč bom opeval in poveličeval tvoje usmiljenje, *
ker si me v stiski varoval in branil.
Tebi, moj Bog, bom brenkal na strune, *
ti si moj rešitelj, moja moč in ljubezen. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev O Bog, reši me pred napadalci.
3 Odpev Blagor človeku, ki ga Bog pokori; tepe, pa tudi celi rane.
Ps 59 Molitev po porazu
Na svetu boste imeli stisko, a zaupajte, jaz sem svet premagal (Jn 16,33).
O Bog, zavrnil si nas in nas razpršil, *
razsrdil si se na nas, a zdaj se k nam obrni.
Zamajal si deželo, da se je razklala; *
zaceli njene razpoke, da se ne poruši.
Svojemu ljudstvu si poslal hude nesreče, *
kar mešalo se mu je od velike bridkosti. —
Vsem, ki te ljubijo, si zavetje, *
v njem so varni pred sovražnikom.
Pomagaj nam s svojo desnico in nas usliši, *
da bomo rešeni, ker nas ljubiš. —
Bog nam govori iz svojega svetišča: *
»Jaz bom slavil zmago in si osvojil vse dežele.
Moje ljudstvo je krona moje glave *
in žezlo mojega kraljestva.
Podvržem si narode, *
k nogam si položim vsa ljudstva.« —
Kdo nas popelje prek zidovja, *
kdo nas povede v varno zavetje?
Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *
ker smo zaupali sami vase. —
Daj nam pomoč zoper sovražnike, *
zakaj ničeva je človeška podpora.
Z Bogom bomo delali junaštva, *
on bo poteptal naše sovražnike. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Blagor človeku, ki ga Bog pokori; tepe, pa tudi celi rane.
Opoldne
Kratko berilo (Bar 4,28–29)
Kakor je bilo vaše srce nagnjeno k odpadu od Boga, tako pokažite desetkratno gorečnost, da ga spet poiščete. Zakaj on, ki je nad vas poslal nesrečo, vam bo naklonil večno veselje, ko vas bo rešil.
– Pri Bogu je usmiljenje.
– V njem je vse naše rešenje.
Kratko berilo (Bar 4,28–29)
Kakor je bilo vaše srce nagnjeno k odpadu od Boga, tako pokažite desetkratno gorečnost, da ga spet poiščete. Zakaj on, ki je nad vas poslal nesrečo, vam bo naklonil večno veselje, ko vas bo rešil.
– Pri Bogu je usmiljenje.
– V njem je vse naše rešenje.
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Jezus Kristus, ves svet je zagrnila tema opoldne, ko si bil nedolžen križan za odrešenje vseh ljudi. Vedno nas tako razsvetljuj, da bomo prispeli v večno življenje, kjer živiš in kraljuješ vekomaj.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.
Večernice
Psalmi so od petka II. tedna
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
[D]
Pesem med letom
K večeru se nagiba dan,
naš delavnik je dokončan,
zato je prav, da molimo
in Bogu se zahvalimo.
naš delavnik je dokončan,
zato je prav, da molimo
in Bogu se zahvalimo.
Napor je dnevni zdaj minil,
ki zanj si, Kristus, nas najel;
zdaj delavcem v vinogradu
plačilo daj obljubljeno.
ki zanj si, Kristus, nas najel;
zdaj delavcem v vinogradu
plačilo daj obljubljeno.
Obljubil slavo si neba,
ki bo vso večnost trajala;
že misel nanjo je v pomoč,
utrujene nas poživi.
ki bo vso večnost trajala;
že misel nanjo je v pomoč,
utrujene nas poživi.
Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.
1 Odpev Gospod, reši mi življenje; varuj me, da ne padem.
Ps 114 Zahvala
Po mnogih stiskah moramo priti v nebeško kraljestvo (Apd 14,21).
Ljubim Gospoda, ker me je uslišal, *
ko sem ga prosil.
Gospod se je sklonil k meni, *
kadarkoli sem ga klical. —
Zgrabile so me smrtne stiske, *
zašel sem v hude težave in nadloge.
Tedaj sem klical Gospoda: *
»Gospod, reši mi življenje.« —
Gospod je dober in pravičen, *
naš Bog je usmiljen.
Gospod varuje nebogljene, *
bil sem v nesreči in me je rešil. —
Umiri se, moja duša, *
Gospod je bil zame dober.
Otel mi je življenje pred smrtjo, *
obrisal solze in me obvaroval pred padcem.
Še bom živel na zemlji *
in bival v Božji bližini. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Gospod, reši mi življenje; varuj me, da ne padem.
2 Odpev Pomoč mi prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.
Ps 120 Varuh Božjega ljudstva
Ne bodo več lačni, ne žejni, sonce jih ne bo peklo, ne druga vročina (Raz 7,16).
Željno se oziram v višave, *
odkod mi pride rešitev.
Pomoč mi prihaja od Gospoda, *
ki je ustvaril nebo in zemljo. —
Ne bo pustil, da ti spodrsne noga, *
ne bo zadremal, saj je tvoj varuh.
Gospod ne zaspi in ne zadremlje, *
on varuje Božje ljudstvo. —
Bog bo varoval tudi tebe, *
njegova desnica bo tvoja obramba.
Ne bo ti škodilo sonce podnevi, *
ne luna ponoči. —
Gospod te bo obvaroval vsega hudega, *
Gospod bo varoval tvoje življenje.
Gospod te varuje od rojstva do smrti, *
zdaj in na veke. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Pomoč mi prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.
3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.
Raz 15,3–4 Zahvalna pesem
Velika in čudovita so tvoja dela, *
Gospod, Bog vsemogočni.
Pravična in resnična so tvoja pota, *
ti si kralj vekomaj. —
Gospod, kdo bi te ne priznaval *
in ne slavil tvojega imena?
Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *
ker so se razodele tvoje sodbe. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.
Kratko berilo (1 Kor 2,7–10a)
Oznanjamo skrivnostno Božjo modrost, ki jo je Bog pred veki naprej določil v naše poveličanje in ki je ni spoznal nobeden izmed prvakov tega sveta. Ko bi jo bili namreč spoznali, bi Gospoda veličastva ne bili križali; ampak, kakor je pisano: »Kar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo,« je nam Bog razodel po svojem Duhu.
Oznanjamo skrivnostno Božjo modrost, ki jo je Bog pred veki naprej določil v naše poveličanje in ki je ni spoznal nobeden izmed prvakov tega sveta. Ko bi jo bili namreč spoznali, bi Gospoda veličastva ne bili križali; ampak, kakor je pisano: »Kar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo,« je nam Bog razodel po svojem Duhu.
Spev z odpevom
Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
— Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
— Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
Usmrčen po telesu, pa oživljen po duhu.
— Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
— Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
— Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
Odpev k Moja duša Spomni se, Gospod, svoje dobrote, kakor si obljubil našim očetom.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)
Moja duša poveličuje Gospoda, *
moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni, *
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *
vsem, ki mu zvesto služijo.
Dvignil je svojo močno roko, *
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola *
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami *
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote *
do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
—
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Moja duša Spomni se, Gospod, svoje dobrote, kakor si obljubil našim očetom.
Prošnje
Kristusa, našega Gospoda, ki je usmiljeno in ljubeče brisal solze žalostnim, hvalímo ter ga z ljubeznijo in ponižnostjo prosímo:
Gospod, usmili se svojega ljudstva.
Gospod Jezus Kristus, ponižane tolažiš,
– usmili se trpljenja revežev.
Gospod, usmili se svojega ljudstva.
Begunce in izgnance vodi v svoji previdnosti,
– da se bodo vrnili v svojo zemeljsko domovino, nekoč pa prišli v nebeško.
Gospod, usmili se svojega ljudstva.
Tvoja ljubezen naj premaga vse, ki nesrečno tavajo v grehih,
– naj se spravijo s teboj in tvojo Cerkvijo.
Gospod, usmili se svojega ljudstva.
Usmiljeni Bog, poslušaj ječanje umirajočih,
– naj jim tvoj angel stoji ob strani in jih krepča.
Gospod, usmili se svojega ljudstva.
Milostno reši naše umrle brate in sestre,
– naj dosežejo polnost tvojega odrešenja.
Gospod, usmili se svojega ljudstva.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Sklepna prošnja
Sveti Bog, svojo neizrekljivo modrost si čudovito razodel v pohujšanju križa. Naj tako premišljujemo slavo Kristusovega trpljenja, da se bomo vedno hvalili s križem tvojega Sina, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Sveti Bog, svojo neizrekljivo modrost si čudovito razodel v pohujšanju križa. Naj tako premišljujemo slavo Kristusovega trpljenja, da se bomo vedno hvalili s križem tvojega Sina, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.
Sklepna molitvena ura
Petek
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.
Pesem
Končujemo današnji dan,
zato vsi prósimo Boga,
Očeta, stvarnika sveta,
da zla bi nas obvaroval.
Naj v tebi, Bog, počivamo,
navzočnost tvojo čutimo
in slavo ti zapojemo,
ko nov dan spet dočakamo.
Zgubljene vrni nam moči,
naj zdravja vsak se veseli,
naj tvoje Božje slave sij
vse nočne blodnje prepodi.
Vse to nam daj, o večni Bog,
po svojem Sinu Jezusu,
ki s Svetim Duhom in s teboj
kraljuje v slavi vekomaj. Amen.
Psalmi
Ps 87 Molitev v hudi bolezni
To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).
Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.
Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *
tudi ponoči tožim.
Naj pride k tebi moja molitev, *
prisluhni moji prošnji.
Moja duša je polna bridkosti, *
moje življenje se bliža smrti.
Za umirajočega me imajo, *
mislijo, da sem z močmi pri kraju.
Med mrtve so me že prišteli, *
sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.
Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *
da ne skrbiš več zanje.
Pahnil si me v globoko jamo, *
v temo in zapuščenost.
Trdo me je zadela tvoja desnica, *
zgrnile so se name vse bolečine.
Moji prijatelji so me zapustili, *
moja bolezen se jim gnusi.
Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *
oči mi medlijo od hudega.
Gospod, ves dan vzdihujem, *
svoje roke stegujem k tebi.
Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *
ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?
Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *
in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?
Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *
in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen?
Moj Bog, na ves glas te kličem, *
že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.
Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *
in skrivaš svoje obličje pred mano?
Mučim se nesrečen od mladosti, *
prenašam težke bolezni in hiram.
Hudo si me preskušal s trpljenjem, *
strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.
Zapustili so me prijatelji in znanci, *
pozabljen sem ostal v smrtni stiski.
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.
Kratko berilo (Jer 14,9)
Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!
Spev z odpevom
V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)
Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *
kakor si obljubil s svojo besedo.
Na svoje oči sem videl Zveličarja, *
ki si ga poslal vsem ljudstvom:
luč v razsvetljenje vseh narodov *
in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ...
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.
Blagoslovni vzklik
Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.
Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev
O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.