Brevir za 7. april 2035

Iz knjige Razodetja (5, 1-14)

Jaz, Janez, sem videl v desnici sedečega na prestolu knjigo, popisano znotraj in zunaj, zapečateno s sedmimi pečati. In videl sem silnega angela, ki je klical z močnim glasom: »Kdo je vreden, da bi odprl knjigo in odtrgal njene pečate?« In nihče ne v nebesih ne na zemlji ne pod zemljo ni mogel knjige odpreti in gledati vanjo. In silno sem jokal, ker ni bilo najti nikogar, ki bi bil vreden odpreti knjigo in gledati vanjo. Ali eden izmed starešin mi pravi: »Ne jokaj. Glej, zmagal je lev iz rodu Judovega, korenina Davidova, da odpre knjigo in njenih sedem pečatov.«

In videl sem sredi prestola in četvero živih bitij in sredi starešin Jagnje, ki je stalo kakor žrtvovano, s sedmimi rogovi in sedmimi očmi, ki so sedmeri božji duhovi, poslani po vsej zemlji. In je prišlo in jo vzelo iz desnice sedečega na prestolu.

In ko je knjigo vzelo, je padlo pred Jagnje četvero bitij in štiriindvajset starešin; vsak je imel harfo in zlate čaše, polne dišav, ki so molitve svetih. In peli so novo pesem, govoreč: »Vreden si, da vzameš knjigo in odpreš njene pečate, zakaj bil si žrtvovan in si nas s svojo krvjo Bogu odkupil iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva in napravil si jih našemu Bogu za kraljestvo in duhovnike in bodo kraljevali na zemlji.«

Ko sem se ozrl, sem zaslišal glas mnogih angelov okrog prestola in živih bitij in starešin - njih število je bilo deset tisočkrat deset tisoč in tisočkrat tisoč - in govorili so z močnim glasom: »Vredno je Jagnje, ki je bilo žrtvovano, da prejme oblast in bogastvo in modrost in moč in čast in slavo in hvalo!«

In vse stvari, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo in na morju in vse, kar je v njih, sem slišal govoriti: »Sedečemu na prestolu in Jagnjetu hvala in čast in slava in oblast na vekov veke!« In štiri živa bitja so govorila: »Amen«. Starešine pa so padli na obraz in ga molili.

Iz Premišljevanj sv. Janeza Krstnika de la Salle, duhovnika (201. premišljevanje)

Premišljujte besede apostola Pavla, ki pravi, da je Bog postavil v Cerkvi apostole, preroke in učitelje. Spoznajte, da je tudi vas postavil v svojo službo. To vam izpričuje isti apostol, ki pravi, da so različne službe in različna dela, v različnih darovih pa se razodeva isti Sveti Duh v skupno dobro, to je v korist Cerkve.

Brez dvoma je taka milost dana tudi vam, da vzgajate v verskem duhu. Velik božji dar je to in Bog sam vas je poklical v to sveto službo. Pri vsem vašem poučevanju naj dečki, ki so vam izročeni, vidijo, da ste res božji služabniki in da opravljate svojo službo z nehlinjeno ljubeznijo in resnično gorečnostjo. V vaši službi naj vas pa še bolj utrjuje zavest, da služite ne samo Bogu, ampak tudi Kristusu in njegovi Cerkvi. Sv. Pavel namreč uči, da so Kristusovi služabniki vsi, ki oznanjajo evangelij. Ti pišejo pismo, ki jim ga narekuje sam Kristus, ne s črnilom, ampak z Duhom živega Boga, ne na kamnitih ploščah, ampak na mesenih ploščah srca, to je v otroških dušah.

Priganja naj vas božja ljubezen, kajti Jezus Kristus je umrl za vse, da bi tisti, ki žive, ne živeli več sebi, ampak njemu, ki je zanje umrl in vstal. Vaša marljivost in gorečnost naj prepričuje vaše učence, da jim Bog govori po vas, saj ste poslani namesto Kristusa. Razen tega morate dokazati, kako ljubite Cerkev in to ljubezen morate dokazati. Delujete namreč po Cerkvi, ki je Kristusovo telo. S svojo dejavnostjo pokažite, da tiste, ki vam jih je izročil Bog, ljubite, kakor je Kristus ljubil Cerkev.

Uvajajte dečke v življenje s Cerkvijo! Po njej bodo dosegli zveličanje in Jezus Kristus jih ne bo obsodil, ko bodo prišli predenj. Poveličani bodo, ker bodo čisti in ne bodo imeli nobenega madeža ali kaj podobnega. Zato se bodo v prihodnjem času razodele velike milosti, ki jih je Bog dal njim. Pomagal jim bo pri učenju, vam pa pri poučevanju in pri vzgoji, da postanejo dediči nebeškega kraljestva in sodediči našega Gospoda Jezusa Kristusa.