Brevir za 7. februar 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Naznanja zdaj nam novi dan
že petelina zgodnji glas,
a tudi Kristus nas budi,
v življenje novo kliče nas:

 

»Vstanite iz dremavosti,
bodite čisti, zdržni vsi,
pošteni, brez lenobnosti.
Prihajam, vabim, čujte vsi!«

 

Glasno prosimo Jezusa
in ga nenehno kličimo,
da nas ohrani v čistosti,
čuječe v sveti zbranosti.

 

Iz spanja, Kristus, vzdrami nas,
raztrgaj nočne nam vezi,
oprosti starih grehov nas
in novo luč nam v srca vlij.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

2. Med letom podnevi
Razvnemi nas z ljubeznijo
do tebe, ki odpuščaš greh,
in ko očistiš nas, o Bog,
ostani z nami milostno.

 

Poglej na nas, brez doma smo,
izgnanci, glej, vzdihujemo,
pri tebi je naš pravi dom,
privedi k sebi nas v nebo.

 

Ljubezni in resnice si
srce ustvarjeno želi,
zares presrečne so oči,
ki smejo tebe gledati.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 43   Božje ljudstvo v stiski

O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *

naši očetje so nam pripovedovali

o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *

v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

Ti sam si izgnal druge narode, *

da si naredil prostor našim dedom.

Uničil si ljudstva, *

da si nje naselil v obljubljeni deželi. —

 

Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *

niso zmagali z lastno roko.

Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *

ker si bil z njimi sklenil zavezo. —

 

Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *

ti si dal zmago svojemu ljudstvu.

S teboj smo premagali svoje sovražnike, *

v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —

 

Ne zanašamo se na svojo spretnost, *

ne prinaša nam zmage naše orožje.

Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *

nje pa ogrinjaš v sramoto.

Gospodova je zmaga in slava, *

njegovo ime bomo slavili na veke. —

Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *

ne bojuješ se več z nami.

Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *

in izročil v plen našim nasprotnikom.

Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *

razkropil si nas med narode. —

 

Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *

in pri tem nisi kaj prida zaslužil.

Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *

da se nam rogajo in nas zasmehujejo.

Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *

da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —

 

Vedno mislimo na svojo sramoto, *

obraz nam zaliva rdečica,

na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *

sovražijo nas in preganjajo. —

Vse to nas je zadelo, čeprav te nismo pozabili *

in čeprav nismo prelomili tvoje zaveze.

Svojega srca nismo odvrnili od tebe *

in s tvoje poti nismo krenili.

Potopil si nas v globoko žalost *

in nas v smrtno temo pogreznil. —

 

Če bi bili tebe, svojega Boga, pozabili *

in roke stegovali k tujim bogovom:

Mar ne bi ti, o Bog, za to vedel, *

saj poznaš srca in njih skrivnosti?

Glej, zaradi tebe nas vsak dan morijo, *

imajo nas za klavne ovce. —

 

Gospod, zakaj spiš, prebudi se vendar, *

nikar nas ne zavrzi za zmeraj.

Zakaj skrivaš svoje obličje, *

pozabljaš našo bedo in stisko? —

 

V prah si nas ponižal, *

na tleh ležimo z obrazom na zemlji.

Vstani in nam pomagaj, *

reši nas, saj si usmiljen. —

– Bodi milostljiv, Gospod, svojemu služabniku.
– Uči me svojih zakonov.

 

Pavel, Silvan in Timotej solunski cerkvi v Bogu, našem Očetu, in Gospodu Jezusu Kristusu. Milost vam in mir od Boga Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa.

Hvaliti moramo vedno Boga za vas, bratje, kakor se spodobi, ker vaša vera zelo napreduje in ljubezen vsakega izmed vas do drugih raste. Zato se tudi mi po božjih cerkvah z vami ponašamo zaradi vaše potrpežljivosti in zvestobe v vsem vašem preganjanju in stiskah, ki jih prenašate - to je znamenje pravične božje sodbe -, da postanete vredni božjega kraljestva, za katero tudi trpite.

Saj je pravično pred Bogom, da tistim, ki vas stiskajo, povrne s stisko in vam stiskanim s pokojem, skupaj z nami, kadar se prikaže Gospod Jezus z neba z angeli svoje moči, s plamenečim ognjem, ki bo kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga in niso poslušni evangeliju našega Gospoda Jezusa Kristusa; ti bodo kaznovani z večno pogubo, ločeni od Gospodovega obličja in od veličastva njegove moči, tisti dan, ko pride, da se poveliča v svojih svetih in skaže čudovitega v vseh, kateri so verovali, kakor ste verovali vi našemu pričevanju.

Zato tudi vedno molimo za vas, naj vas naš Bog spozna za vredne poklica in z močjo spopolni vsako dobro voljo in vsako delo po veri, da bi se poveličalo ime našega Gospoda Jezusa v vas in vi v njem, po milosti našega Boga in Gospoda Jezusa Kristusa.

SPEV (Prim. 2 Tes 1,10; Ps 144, 13)

Gospod pride, da se poveliča v svojih svetih. * Izkazal se bo čudovitega v vseh, ki so verovali.

Pravičen je Gospod na vseh svojih potih in svet v vseh svojih delih. * Izkazal se bo čudovitega v vseh, ki so verovali.

Sv. Ciril Jeruzalemski (313-386), škof v Jeruzalemu, pregnanec, odličen poznavalec Svetega pisma in katehet

 

Brez dvoma je sleherno Kristusovo delovanje za vesoljno Cerkev vir slave, vrhunec slave pa je križ. Zato je Pavel zapisal: Ne bom se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Ko je sleporojeni dobil dar vida v kopeli Siloe, je bil to gotovo velik čudež. Toda kaj je to v primeri z darom vida, vrnjenim slepcem vsega sveta?

Lazar je bil obujen v življenje, ko je bil že štiri dni v grobu; vsekakor čudovita zmaga nad naravo. Toda bil je edini, ki mu je bilo tako vrnjeno življenje. Kaj bomo pa rekli k obujenju vsega človeškega rodu, mrtvega zaradi grehov? V puščavi je Jezus iz petih hlebov kruha pripravil zadosti hrane za pet tisoč ljudi. Toda kaj je to, če pomislimo, da je vse človeštvo umiralo od lakote, ko ni poznalo Boga, pa ga je Kristus nasitil. Pravi čudež je bil, da je rešil ženo, ki je bila že osemnajst let obsedena od hudobnega duha. Toda kaj je to v primeri s tem, da smo bili rešeni mi vsi, obremenjeni s tolikimi verigami grehov?

Križ je s svojo lučjo razsvetlil vse, ki so bili slepi v svoji nevednosti, je osvobodil vse, ki so bili zvezani s tiranijo greha, in rešil vesoljni svet.

Nikar se torej ne sramujmo Odrešenikovega križa, marveč bodimo raje ponosni nanj! Beseda o križu je Judom sicer v spotiko, poganom se zdi neumna, nam pa je v zveličanje. Njim, ki drvijo v pogubo, je kajpak neumna. Nam pa, ki smo na poti v zveličanje, je božja moč. Na križu ni umiral navaden človek, temveč božji Sin, Bog, ki je postal človek.

Že tisto jagnje, ki ga je ukazal zaklati Mojzes, je zadrževalo angela pokončevalca, kako nas ne bi še mnogo bolj rešilo grehov Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta? In tam je omogočila rešitev kri brezumne ovce; koliko bolj nam je torej prinesla rešitev kri edinorojenega božjega Sina?

Ta ni umrl proti svoji volji, niti ni bil zaklan nasilno; prostovoljno je šel v smrt. Le poslušaj njegove besede: Oblast imam, da dam življenje; in oblast imam, da ga zopet vzamem. V trpljenje je torej šel po svobodnem sklepu, vesel sprejemajoč nase to izredno dejanje, radujoč se že vnaprej nad vencem zmage, ves srečen, da bo človeštvo rešil. Ni se sramoval križa, saj je z njim prinašal rešitev vsemu svetu. Na križu namreč ni trpel le navaden človek, ampak Bog, ki je postal človek, človek, ki se je v pokorščini boril za zmago.

Naj ti ne bo križ v veselje samo v mirnih časih! Tudi v času preganjanj ohrani isto vero, da ne boš Jezusov prijatelj v miru in njegov sovražnik v vojni. Sedaj prejemaš odpuščanje svojih grehov. Tvoj kralj ti v izobilju poklanja duhovne darove, milosti. Ko pa bo izbruhnila vojna vihra, pojdi pogumno v boj za svojega kralja.

Jezus je bil križan zate, on, ki ni prav nič zagrešil. Ti pa naj ne bi bil križan zanj, ki je bil zavoljo tebe pribit na križ? Saj ne daješ milosti ti, ki si jo že poprej prejel. Milost marveč le vračaš in s tem odplačuješ dolg njemu, ki je bil zate križan na Golgoti.

SPEV (1 Kor 1, 18. 23)

Beseda o križu je tistim, ki se pogubljajo, nespamet. * Nam pa, ki smo na poti zveličanja, božja moč.

Mi oznanjamo Kristusa, križanega, Judom pohujšanje, a poganom nespamet. * Nam pa, ki smo na poti zveličanja, božja moč.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Že jutranje je sonce vzšlo,
iskreno prosimo Boga,
da sredi dnevnih opravil
nas hudega obvaruje.

 

Naj jezik brzda nam, kroti,
da ne razvname se prepir,
skrbno nam varuje oči,
da ne zgube se v ničnosti.

 

Srce naj naše čisto bo,
preudarno, brez nespameti,
v pijači zmernost in v jedeh
telo uporno naj kroti.

 

Ko spet se bo poslovil dan,
zagrne nočna nas temá,
naj vsakdo v čistosti srca
slavi predobrega Boga.

 

Bogu Očetu slava, čast
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 142,1–11   Molitev v stiski

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih.

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo. —

 

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe zaupam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati svojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske. —

Iz 66,10–14a  Tolažba in veselje v svetem mestu.

 

Veselite se z Jeruzalemom, *

radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite.

Močno se nad njim veselite, *

vsi, ki ste nad njim žalovali.

Napojite se in nasitite *

ob viru njegove tolažbe.

Nasrkajte se in okrepite *

od polnosti njegovega bogastva. —

 

Tako govori Vsemogočni: *

Glej, napeljem k njemu mir kakor reko.

Veličastvo narodov ga poplavi kakor potok, *

iz katerega boste pili.

V naročju vas bodo nosili, *

na kolenih vas bodo ljubkovali.

Tolažil vas bom kakor zna le mati, *

v Jeruzalemu boste potolaženi. —

 

Veselilo se bo vaše srce, ko boste to videli, *

pomladili se boste in na novo zaživeli. —

Ps 146 Gospodova vsemogočnost in dobrota

 

Hvalite Gospoda, to je dobro, *

pojmo mu hvalo, to je naše veselje. —

 

Gospod zida svoje mesto Jeruzalem, *

zbira svoje razkropljene otroke.

Ozdravlja potrta srca *

in obvezuje njihove rane.

Določa število zvezdam, *

sleherno kliče po imenu.

Velik je naš Gospod in silen v moči, *

njegova modrost je neizmerna.

Gospod dviga ponižne, *

grešnike pa do tal poniža. —

 

Pojte Gospodu v zahvalo, *

igrajte našemu Bogu na citre.

Gospod zagrinja nebo z oblaki *

in dež pripravlja zemlji.

Daje, da po gorah raste trava *

in rastlinje za živali.

Živini daje njen živež *

in mladim vranom, ko čivkajo k njemu.

Noče, da bi se zanašali na bojne konje, *

in ni mu všeč, če zidamo na moč človeka.

Veselje ima nad tistimi, ki ga častijo *

in zaupajo v njegovo dobroto. —

Kratko berilo  (Rim 8,18–21)
Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami. Kajti stvarstvo željno pričakuje razodetje Božjih sinov. Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, ne iz svoje volje, ampak zaradi tistega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo samo iz suženjstva pokvarjenosti rešilo v svobodo poveličanih Božjih otrok.

V jutranjih urah mislim nate, Gospod.
— V jutranjih urah mislim nate, Gospod.

Ti mi pomagaš.
— V jutranjih urah mislim nate, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V jutranjih urah mislim nate, Gospod.

Odpev k Hvaljen Daj nam spoznati Odrešenika, Gospod, in reši nas naših grehov.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Daj nam spoznati Odrešenika, Gospod, in reši nas naših grehov.

Slavimo Boga, ki rad pomaga svojemu ljudstvu, in mu recimo:

Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki si nas po svojem usmiljenju prerodil za živo upanje

– po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih.

Človeka si ustvaril po svoji podobi in ga prenovil v Kristusu,

– naj bomo vedno bolj podobni tvojemu Sinu.

Zavist in sovraštvo kvarita naša srca,

– po Svetem Duhu nas napolni z ljubeznijo.

Pomagaj danes, da delavci najdejo zaposlitev, lačni kruha, potrti veselje,

– vsi ljudje pa milost in zveličanje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Sveti Bog, daj nam jasno spoznati svoj načrt odrešenja, da bomo rešeni iz rok naših sovražnikov in ti brez strahu zvesto služili vse dni življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,153–160  (XX)  Hvala Božji postavi

 

Glej, Gospod, moje ponižanje in me reši, *

saj nisem pozabil tvoje postave.

Brani mojo pravico, *

poživi me s svojo besedo. —

 

Za hudobne ni rešitve, *

ker ne marajo tvojih zapovedi.

Gospod, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

poživi me, kakor si obljubil. —

 

Mnogi me preganjajo in mučijo, *

toda ne obrnem se od tvojih zapovedi.

Hudo mi je zaradi nezvestih, *

ki se ne držijo tvoje postave. —

 

Jaz pa tvojo postavo ljubim, *

obvaruj mi življenje, ker si dober.

Temelj tvojih besed je zvestoba, *

vsi tvoji sklepi so večni. —

Ps 127 Sreča pobožne družine

 

Blagor človeku, ki ljubi Gospoda *

in živi po njegovi volji. —

 

Sadove svojega truda bo užival, *

srečen bo in vedno mu bo dobro.

Žena mu bo kot rodovitna trta *

v veselje njegove domačije.

Otroci mu bodo kot oljčne mladike *

v radost okoli mize. —

 

Tako Gospod blagoslavlja *

vsakega, ki mu zvesto služi.

Gospod naj ga blagoslavlja s Siona, *

da bo užival srečo izvoljenih vse dni življenja,

da bo gledal svojih otrok otroke *

in užival mir Božjega ljudstva. —

Ps 128 Preizkušano ljudstvo obnavlja zaupanje

 

Od vsega začetka so me napadali, *

pa me niso premagali.

Od vsega začetka so me sovražili, *

tako govori Izrael, Božje ljudstvo.

Po hrbtu so mi orali kot orači, *

rezali so dolge brazde.

Pravični Gospod pa me je osvobodil, *

vezi krivičnih je raztrgal. —

 

Naj bodo osramočeni in se umaknejo *

vsi, ki črtijo Gospoda.

Naj bodo kot trava na strehah, *

ki usahne, preden jo populijo.

Z njo ne napolni svoje roke, kdor žanje, *

ne svojega naročja, kdor veže snope. —

 

Takih nihče ne pozdravlja: *

»Gospodov blagoslov bodi z vami.«

Mimoidoči jim ne voščijo: *

»Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.« —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Bog, v dobroti daješ nam,
da poln svetlobe je naš dan,
poslušaj nas, ko se temni,
počasi bliža se večer.

 

Nagiba sonce se v zaton,

se tiho spušča za goro,
na zemljo sence legajo
in nas v temo zagrinjajo.

 

Služabniki utrujeni
sedaj te vdano prosimo,
da mračna, črna senca zla
nam v naše ne prodre srce.

 

Naj s čisto dušo, kot želiš,
končamo podarjeni dan,
da polni tvoje milosti
te v luči bomo gledali.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 143 Molitev za zmago in mir

Slavim te, Gospod, moje pribežališče, *

ti me usposabljaš za boj s sovražnikom.

Ti si moj dobrotnik in varuh, *

moja obramba, moj osvoboditelj.

Vate zaupam, moje zavetje, *

ti mi podvrzi vsa ljudstva. —

 

Gospod, kaj je človek, da se zanj meniš, *

sin človekov, da nanj misliš?

Človek je kakor veter, ki mine, *

njegovi dnevi so kot senca, ki preide. —

 

Gospod, odpri nebo in nastopi, *

dotakni se gorá in se bodo kadile.

Zaženi blisk in razkropi sovražnike, *

tvoje ognjene puščice naj jih zbegajo. —

 

Stegni svojo roko z višave in me osvobodi, *

iz velikih vodá me reši in iz roke tujcev.

Njihova usta govore lažnivo, *

njih desnica krivo prisega. —

O Bog, zapel ti bom novo pesem, *

s harfo na deset strun jo bom spremljal.

Saj ti deliš vladarjem zmago *

in rešuješ mene, svojega služabnika.

Reši me in osvobodi iz roke tujcev.*

Lažejo in krivo prisegajo. —

 

Naši sinovi naj bodo kot mladike, *

ki rastejo v svoji mladostni moči.

Naše hčere naj bodo kot okrašeni stebri, *

izklesani za svetišče.

Naše shrambe naj bodo polne žita, *

napolnjene z vsakovrstnimi dobrotami.

Naših ovac bodi brez števila po naši deželi, *

naša živina naj nam prinaša bogate darove.

Naši kraji naj bodo varni, *

naj živimo v miru in brez žalovanja. —

 

Blagor ljudstvu, kjer je to resnica; *

blagor ljudstvu, ki ima Boga za vladarja. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (Prim. Kol 1,23)
Vztrajajte v veri trdni in stanovitni ter se ne dajte omajati v upanju evangelija, ki ste ga slišali, in so ga oznanili po vsem stvarstvu pod nebom.

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
— Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

Na sočne pašnike me vodi.
— Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

Odpev k Moja duša Lačne in žejne pravice Gospod nasičuje in napolnjuje z dobrotami.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Lačne in žejne pravice Gospod nasičuje in napolnjuje z dobrotami.

Veselo in zaupno prosimo Kristusa, ki je luč narodov in veselje vseh živih:

Jezus, neugasljiva luč in Beseda večnega Očeta, prišel si med nas, da bi nas vse odrešil,

– razsvétli vse, ki se pripravljajo na krst.

Ne glej na naše grehe,

– saj si usmiljen.

Hotel si, da človek s svojim razumom odkriva skrivnosti narave in gospoduje svetu,

– usmerjaj znanost in umetnost, da bosta tebi v slavo in v srečo vseh ljudi.

Varuj vse, ki v svetu služijo bratom in sestram,

– naj svobodno in neovirano opravljajo svoje delo.

Gospod, nihče ne zapre, če ti odpreš,

– popelji v svojo svetlobo vse rajne, ki so odšli s sveta z zaupanjem na vstajenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Gospod Bog, usliši naše večerne prošnje in nam podeli, da bomo posnemali tvojega Sina in v potrpežljivosti obrodili sadove dobrih del.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!