Brevir za 7. december 2017

SV. AMBROŽ, ŠKOF IN CERKVENI UČITELJ
Obvezni god
Sv. Ambrož (+ 397) je bil visok državni uradnik. Ko se je šele pripravljal na krst, so ga ljudje že izbrali za škofa v Milanu. Kot pridigar, učitelj in pisatelj je bil vzoren pastir svoje črede. Umrl je 4. aprila 397, današnji dan pa je spomin njegove posvetitve za škofa.

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O svetlo sonce večnosti,
ki razsvetljuješ vse stvari
in v duše vlivaš milosti,
naj pesem ta te počasti.

 

Ti z ognjem si Duha prižgal
svetilke žive, jih navdal,
da že stoletja kažejo
rodovom svetlo pot v nebo.

 

Enako tudi naš svetnik
je Božje luči bil glasnik,
nas večnih je resnic učil,
zato zdaj hválimo ga vsi.

 

A tebe prosi naj, Gospod,
da bi hodili vsi za njim,
živeli, kakor je učil,
in zgled njegov posnemali.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 17,31–51   Hvalnica Bogu za zmago

Bog je popoln in zvest v svojih obljubah, *

rešuje vse, ki vanj zaupajo.

Kdo je Bog razen Gospoda, *

kdo razen njega naše zavetje?

Bog me je okrepil in utrdil; *

on mi daje, da živim brez graje.

Mojim nogam daje hitrost jelenov, *

da v nevarnosti zbežim v višine.

Roke mi vadi za bojevanje *

in mišice, da napenjajo lok iz medenine. —

Ščiti in rešuje me tvoja desnica, *

zmagujem po tvoji dobroti.

Dal si prosto pot mojim korakom *

in moje noge niso opešale.

Zasledoval sem svoje sovražnike in jih dohitel; *

nisem se vrnil, dokler jih nisem premagal.

Premagal sem jih, da niso mogli več vstati, *

ko so pred menoj na tla popadali.

Za boj si me usposobil, *

uklonil si moje nasprotnike. —

 

V beg si pognal moje sovražnike, *

razpršil si vse, ki me mrzijo.

Klicali so na pomoč, a jim nihče ni pomagal; *

vpili so h Gospodu, a jih ni uslišal.

Kakor prah jih je odnesel veter, *

pohojeni so bili kot blato na cesti.

Otel si me ob uporu mojega ljudstva, *

postavil si me za poglavarja drugih narodov.

Ljudstvo, ki ga nisem poznal, mi služi, *

na prvo besedo mi je pokorno.

Tujci se mi kažejo prijazne, pogum jim upada, *

ne zanašajo se več na svoje utrdbe. —

Čast in slava Gospodu, ki mi je pomagal, *

hvala Bógu, ki me je rešil.

O Bog, ti si mi dal zmago nad ljudstvi, *

osvobodil si me mojih sovražnikov.

Povzdignil si me nad moje nasprotnike, *

nasilnega človeka si me rešil. —

 

Zato te bom slavil, Gospod, med vsemi narodi *

in ti prepeval psalme.

Svojemu kralju Davidu si izkazal milost in mu dal zmago, *

Božjemu ljudstvu pa deliš usmiljenje na veke. —

- Poslušajte, narodi, Gospodovo besedo,

- oznanjajte jo do konca zemlje.

 

Pošljite jagnjeta vladarju v deželi, od Sele po puščavi do gore sionske hčere! Kakor ubežne ptice, kakor zbegano gnezdo bodo moabske hčere ob brodovih čez Arnon.

Svetuj! Odloči! Napravi kakor noč svojo senco opoldne! Skrij pregnance! Ne izdajaj beguncev!

O, naj bivajo pri tebi moabski pregnanci! Bodi jim obramba pred pokončevalcem!

Zakaj konec je z zatiralcem, prenehalo je pokončevanje, izginil je tlačitelj iz dežele. Prestol se v milosti postavi, na njem sedi v zvestobi sodnik v Davidovem šotoru, ki si prizadeva za pravico in je nagel za pravičnost.

Tisti dan se zmanjša Jakobova slava in splahne tolšča njegovega telesa. In bo, kakor če žanjec bilke zbere in njegova roka klasje požanje. Bo, kakor če kdo klasje pobira v dolini Refaim. Le paberki ostanejo pri tem, kakor če se otrese oljka: dve, tri jagode zgoraj na vrhu, štiri, pet na vejah sadnega drevesa, govori Gospod, Izraelov Bog.

Tisti dan se človek ozre na svojega Stvarnika in njegove oči bodo gledale na Izraelovega Svetega. Ne bo se več oziral na oltarje, delo svojih rok. Na to, kar so naredili njegovi prsti, ne bo več gledal, na podobe malikov in sončne stebre.

SPEV (Jer 33, 15. 16; Iz 16, 5)

Storil bom, da požene iz Davidovega rodu Pravični kakor mladika; razsojal bo in skrbel za pravico v deželi. * Imenovali ga bodo Pravični.

Iz usmiljenja bo postavljen prestol; na njem bo sedel zvesti sodnik, ki si bo prizadeval za pravico. * Imenovali ga bodo Pravični.

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Prejel si duhovniško poslanstvo in na krmilu Cerkve sedeč krmariš ladjo proti valovom. Drži krmilo vere, da te ne bodo mogli zmesti hudi viharji tega sveta! Res je morje veliko, prostrano, vendar se ne boj, zakaj on je Cerkev utemeljil na morjih in jo ustalil na tekočih vodah.

Zato Gospodova Cerkev, zgrajena na apostolski skali, po pravici neomajno kljubuje tako številnim tokovom sveta in se upira silam podivjanega morja, ki ji še temeljev ne more načeti. Vanjo res pljuskajo valovi, a je ne stresejo. Čeprav prvine tega sveta često v velikem hrupu udarijo vanjo in se odbijejo, Cerkev trdno drži v rokah varen rešilni pristan, kamor sprejema tiste, ki so v nevarnosti. Čeprav se ziblje na morskih valovih, vendar plove tudi po rekah, predvsem po tistih rekah, o katerih je rečeno: Reke dvigajo svoje bučanje, reke dvigajo svoj hrum. So namreč take reke, ki bodo tekle iz osrčja tistega, ki se bo odžejal pri Kristusu in prejel Svetega Duha. Te reke torej dvignejo svoje bučanje, kadar so polne duhovne milosti.

Tudi taka reka je, ki se steka v svete kakor hudournik. Obstoji pač tudi silna reka, ki razveseli spokojno in mirno dušo. Kdor zajame iz te prepolne reke, kakor je zajel evangelist Janez in Peter in Pavel, povzdigne svoj glas; kakor so apostoli z glasnim oznanjanjem razširili glas evangeljske pridige v vse pokrajine sveta, tako tudi ta začne oznanjati Gospoda Jezusa.

Odžejaj se torej pri Kristusu, da bo zadonel tudi tvoj glas! Zajemi vode pri Kristusu, tiste vode, ki hvali Gospoda! Na več krajih zajemi vode, ki rosi iz preroških oblakov!

Kdor zajame vodo v gorah in jo k sebi napelje ali jo črpa iz studencev, jo tudi drugim deli - kakor oblak. Napoji torej svojega duha, da bo tvoja zemlja vlažna, namakana iz pravih studencev.

Kdor veliko bere in tudi razume, bo poln, kdor pa je poln, lahko druge zaliva. Zato Sveto pismo pravi: Če so oblaki polni dežja, ga izlijejo na zemljo.

Naj bodo tvoji govori tekoči, razumljivi, pregledni, da boš lahko vlival ljudstvu v ušesa prikupne besede o nraveh, da boš z milino svoje besede navduševal ljudstvo, da bo šlo voljno za teboj, kamor ga pelješ.

Tvoji govori naj bodo modri. Tudi Salomon pravi: Ustnice modreca so orožje razuma; in drugje: tvoje ustnice naj se držijo vsebine, to je, naj bo zgradba tvojih govorov pregledna, smisel jasen, da tvoj govor ali razlaga ne bo potrebovala dodatnih pojasnil. Tvoj govor naj sam sebe podpira in nobena tvoja beseda naj ne bo prazna in brez smisla.

SPEV (2 Tim 4, 2; Sir 48, 4.8)

Oznanjuj besedo, vztrajaj, bodi prilično ali neprilično; prepričuj, svari! * Opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem!

Kdo je tebi enak in se more ponašati s teboj, ki pripraviš kralje, da se spokorijo? * Opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem!

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, po tvoji dobroti je bil sveti škof Ambrož učitelj katoliške vere in zgled apostolske gorečnosti. Daj svoji Cerkvi škofe po svojem srcu, ki naj jo pogumno in modro vodijo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Kristus, naš najboljši si učitelj,
na svetlo pot zveličanja nas vodiš,
imaš besede večnega življenja
le sam ti edini.

 

Ti zaročenko Cerkev navdihuješ,
z nebeško jo modrostjo razsvetljuješ,
da sveti vedno kakor luč vsem ljudstvom
na poti življenja.

 

Izbiraš sam si modre učenike,
ki kakor zvezde jasne so na nebu,
odkrivajo globoke nam resnice,
nas vodijo k tebi.

 

Zato, Učitelj večni, slava tebi,
ki čudovite milosti Duha odkrivaš
z besedo svojih svetih in nas vabiš
v svoje kraljestvo.

 

Naj mož pravični, ki ga zdaj slavimo,
za ljudstvo tvoje prosi, tukaj zbrano,
dokler ne pelo bo na veke pesmi
ti v rajski svetlobi. Amen.

Ps 56   Jutranja molitev v trpljenju

 

Usmili se me, Bog, usmili, *

popolnoma zaupam vate. 

Pod tvoje varstvo se zatekam, *

dokler vihar ne mine.

Kličem na pomoč Boga najvišjega, *

Boga, ki mi izkazuje dobrote. —

 

Naj pošlje pomoč iz nebes in me reši, *

osramoti naj moje preganjalce.

Naj mi izkaže svojo milost *

in svojo naklonjenost.

Živim sredi ljudi, ki so kakor levi, *

najraje bi me požrli.

Njih zobje so kakor sulice in puščíce, *

kakor oster meč je njihov jezik. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo.

 

Mojim nogam so nastavili zanko, *

v nevarnosti je moje življenje.

Na moji poti so skopali jamo, *

naj sami padejo vanjo.  —

 

Moje srce, o Bog, je pripravljeno, *

peti in igrati ti hočem.

Prebúdi se, moja duša; oglasite se, citre in harfa, *

prebuditi hočem jutranjo zarjo.

Gospod, hvalil te bom med narodi, *

prepeval in slavil med ljudstvi.

Do nebes sega tvoja dobrota, *

do oblakov tvoja zvestoba. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo. —

Jer 31,10–14    Sreča odrešenega ljudstva

 

Čujte, narodi, Gospodovo besedo, *

na daljnih otokih oznanjujte:

»Bog je svoje ljudstvo razkropil, pa ga zopet zbere, *

varoval ga bo kakor pastir svojo čredo.« —

 

Gospod je rešil svoje ljudstvo, *

otel ga je iz rok močnejšega.

Zato prihajajo v svetišče hvalit Gospoda, *

da se njegovih dobrot naužijejo.

Radujejo se Božjih darov: žita, vina in olja, *

dróbnice in govedi.

Kakor namakan vrt bo njih življenje, *

pomanjkanje bo za vselej minilo. —

 

Tedaj bodo dekleta veselo rajala, *

vsi, mladi in stari, se bodo veselili.

Gospod bo spremenil njih žalost v veselje, *

v tolažbo in radost njih trpljenje.

Obdáril in poživil bo svoje duhovnike, *

svoje ljudstvo obogatil s svojimi dobrinami. —

Ps 47   Zahvala za čudovito rešitev Božjega ljudstva

 

Velik je Gospod in nad vse slaven, *

v mestu našega Boga je njegova sveta gora.

Njegova sveta gora je prekrasna višina, *

Sion je veselje vse zemlje.

Sionska gora tam na severnem pobočju *

je prebivališče nebeškega vladarja.

V njegovih stolpih se Bog izkazuje *

kot nepremagljiva obramba. —

 

Glej, vladarji so se zbrali, *

da bi ga vsi skupaj napadli.

Ko pa so zagledali mesto, so ostrmeli, *

zmedli so se in se v naglici razbežali.

Obšla jih je groza in zajela tesnoba *

kakor ženo v porodnih bolečinah.

Razbili so se kakor ladje, *

ki jih prevrne vzhodni veter. —

 

V mestu Vsemogočnega zdaj vidimo, kar smo slišali, *

v mestu našega Boga, ki ga je on utrdil za vekomaj.

Kličemo si v spomin, o Bog, tvojo dobroto, *

hvalimo te sredi tvojega svetišča.

Kakor tvoja moč tako sega tvoja hvala do konca zemlje, *

o Bog, tvoja desnica uresničuje pravico.

Vesêli se sionska gora, veselijo naj se naša mesta, *

ker vse po pravici razsojaš. —

 

Preglejte sveto mesto in ga prehodite, *

preštejte njegove stolpe.

Oglejte si njegove utrdbe, pohitite skozi trdnjave, *

da boste mogli oznanjati prihodnjim rodovom:

»Tu je resnično Bog, naš Bog na veke, *

on nas bo vodil vse vekove.« —

Kratko berilo  (Mdr 7,13–14)
Brez zahrbtnega namena sem se naučil modrosti, brez zavisti jo delim, njenega bogastva ne prikrivam. Zakaj neizčrpen zaklad je ljudem; kateri ga rabijo, si pridobe Božje prijateljstvo, priporočeni z darovi vzgoje.

O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.
— O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

Hvali in časti jih vsa Cerkev.
— O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

V čast cerkvenemu učitelju Sveti učitelji Cerkve se bodo lesketali kakor sijaj neba in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

V čast cerkvenemu učitelju Sveti učitelji Cerkve se bodo lesketali kakor sijaj neba in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, po tvoji dobroti je bil sveti škof Ambrož učitelj katoliške vere in zgled apostolske gorečnosti. Daj svoji Cerkvi škofe po svojem srcu, ki naj jo pogumno in modro vodijo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resničen mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,17–24  (III)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, ohrani me pri življenju, *

da bom mogel spolnjevati tvoje besede.

Odpri mi oči in spoznal bom, *

kako čudovita je tvoja postava. —

 

Popotnik sem na zemlji, *

ne skrivaj pred mano svojih načrtov.

Moja duša hrepeni po tvoji volji, *

o da bi jo mogel vselej spoznati. —

 

Prevzetne opominjaš, da bodo nesrečni, *

če zapustijo tvoje zapovedi.

Vzemi od mene sramoto in zaničevanje, *

ker spolnjujem tvoje odredbe. —

 

Tudi če se veljaki združijo v boju zoper mene, *

ne bom nehal spolnjevati tvojih zapovedi.

Tvoji ukazi so moje veselje, *

tvoji zakoni so mi svetovalci. —

Ps 24   Prošnja za odpuščanje grehov in rešitev

Gospod, z vso dušo se obračam k tebi, *

naj ne bom razočaran, ko vate zaupam.

Naj se moji sovražniki ne veselijo moje nesreče, *

saj kdor v tebe upa, ne pride v sramoto.

Osramočen bo in razočaran, *

kdor se ti lahkomiselno izneveri. —

 

Gospod, pokaži mi svojo voljo, *

vodi me po svoji poti.

Naj živim iz tvoje resnice, *

v njej me poúči.

Ti si moj Bog in moj rešitelj, *

neprestano zaupam vate. —

 

Gospod, spomni se svojega usmiljenja *

in svoje dobrote, ki ostane na veke.

Pozabi zablode moje mladosti in moje prestopke, *

izkaži mi svojo usmiljeno ljubezen. —

 

Gospod je pravičen in dober, *

tiste, ki zaidejo, spet nazaj pripelje.

Krotke vodi v pravičnosti, *

ponižne uči prav živeti. —

 

Gospod je poln ljubezni in zvestobe *

do vseh, ki spolnjujejo njegove zapovedi.

Gospod, odpústi moj greh, čeprav je velik, *

saj si dober in usmiljen. —

Gospod razodeva svojo voljo *

vsem, ki ga spoštujejo.

Ti bodo sami uživali srečo *

in njih potomci bodo z njo obdarovani. —

 

Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojijo, *

njim razodeva svojo zavezo.

Moje oči so vedno uprte v Gospoda; *

on mi rešuje noge iz zanke. —

 

Ozri se name in se me usmili, *

ker sem ubog in osamljen.

Olajšaj moje srčne bolečine, *

iz moje stiske me reši. —

 

Poglej mojo bedo in nadlogo, *

odpusti vse moje pregrehe.

Poglej, koliko je mojih sovražnikov *

in kako me črtíjo. —

 

Varuj moje življenje in me reši, *

nate se obračam, naj ne bom razočaran.

Nedolžnost in poštenost naj me varujeta, *

Gospod, vate zaupam. —

 

O Bog, reši svoje ljudstvo *

iz vseh njegovih stisk in nevarnosti. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
Devic prejasna váruhinja,
prečista Bogorodica,
nebeška vrata vzvišena,
veselja vir si našega.

 

Med trnjem bela lilija
in golobica lepa vsa,
kraljevega rodu si hči,
ozdravljaš bolne nas ljudi.

 

Razženi temne sence nam,
vrtincev skritih reši nas
in skoz besneče nam vodé
blodečim varno pot odpri.

 

Edine izmed vseh ljudi
okužil ni te dedni greh,
hudobni kači glavo stri,
ko zalezuje Božji rod.

 

Slavimo Sina tvojega,
Očeta, Svetega Duha,
ki te obdal je z milostmi,
da sveta si nad vse stvari. Amen.

Hvalite Gospoda vsi, ki mu služite, *

hvalite ga in slavite.

Naj bo slavljeno ime Gospodovo *

zdaj in na veke. —

 

Gospodovo ime naj bo hvaljeno *

od sončnega vzhoda do zahoda.

Gospod je vzvišen nad narode, *

njegovo veličastvo se dviga nad nebesa.

Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu? *

Vzvišen je nad nebo in zemljo. —

 

Iz prahu dviga siromaka, *

iz blata povišuje ubožca.

Sprejme ga med izvoljene, *

med kneze svojega ljudstva.

Nerodovitni daje, da ima družino *

in je vesela mati med svojimi otroki. —

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Poveličujem te, Gospod, ker si me izbral.
— Poveličujem te, Gospod, ker si me izbral.

Sovražnik se ne more veseliti zmage nad menoj.
— Poveličujem te, Gospod, ker si me izbral.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Poveličujem te, Gospod, ker si me izbral.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Nebeški Oče je hotel, da Marijo, mater njegovega Sina, častijo vsi rodovi. Poveličujmo ga s hvalnicami in ponižno prosimo:

O Bog, ki delaš čudeže, ti si dal brezmadežni Devici Mariji, da je z dušo in telesom deležna Jezusove nebeške slave,

– privedi tudi nas do iste sreče, saj smo tvoji otroci.

Marijo si nam dal za nebeško mater, na njeno priprošnjo podeli bolnikom zdravje, žalostnim tolažbo, grešnikom odpuščanje,

– vsem pa mir in zveličanje.

Mariji si dal, da je mati usmiljenja in dobrote,

– naj čutijo vsi, ki so v nevarnosti, njeno materinsko roko.

Hotel si, da je bila Marija v Jezusovem in Jožefovem domu gospodinja in mati,

– naj z njeno pomočjo vse družinske matere skrbijo za ljubezen in svetost v družini.

Marijo si v nebesih kronal za kraljico,

– naj se naši rajni z vsemi svetimi vekomaj veselijo v tvojem kraljestvu.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.