Brevir za 6. julij 2020

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Ko nočni vlada mračni čas,
nas kliče blagovesti glas,
prihaja ženin, vabi nas,
vladar sveta, Gospod neba.

 

Družice pametne gredo
naproti mu, ko bliža se,
s prižganimi svetilkami
se ženina radujejo.

 

Nespametne ga zamudé,
ker luči so jim ugásnile,
zaman na vrata trkajo,
zaprto zanje je nebo.

 

Pripravljeno naj bo srce
in v njem naj svetla luč gori,
veselo čaka, da Gospod
povabi nas na svatbe čas.

 

Podeli nam, o Kristus Kralj,
kraljestva svojega sijaj,
kjer iz srca prepevali
ti bomo hvalo vekomaj. Amen.

 

Prepevamo ti, Kristus, ki živiš
v svetnikih, milost jim in moč deliš,
ki vlivaš v duše mir in kažeš pot
ljubezni nam.

 

Kar sveti, tebi zvesti, zmorejo,
storijo, govorijo, sklenejo,
po tvoji le ljubezni to store,
ki vodi jih.

 

Nakloni mir, utrdi vero nam
odpusti grehe nam, ozdravi nas,
privedi nas do srečne večnosti
v nebeški raj.

 

Kot večnemu Očetu vse nebo
in sveti vsi Zveličarju pojó,
tako naj Svetega Duha časti
vse zemlje krog. Amen.

Ps 30,1–17.20–25  Izročimo se v Božje roke

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi.

Studi se mi malikovanje, *

Gospod, samo v tebe zaupam. —

 

Tvoja dobrota mi je v radost in veselje, *

usmilil si se moje bede.

V stiskah me nisi prepustil sovražnikom, *

pripeljal si me v svobodo. —

Gospod, usmili se me, ker sem v stiski, *

hiram od žalosti.

Vidno ginevam pod težo bridkosti, *

staram se od zdihovanja.

Moči mi pešajo v tesnobi, *

umiram od osamelosti. —

 

Sovražniki me zaničujejo, *

sosedje se mi posmehujejo.

Zbujam grozo svojim znancem, *

kdor me sreča, beži pred mano.

V srcih sem pozabljen, kakor da sem mrtev, *

podoben sem razbiti posodi.

Slišim, kaj šepetajo o meni, *

to me navdaja z grozo.

Sestali so se zoper mene, *

da bi mi vzeli življenje. —

 

Gospod, jaz pa zaupam vate, *

moj Bog, v tvoji roki je moja usoda.

Reši me iz rok mojih sovražnikov *

in vseh, ki me preganjajo.

Dobrotno se ozri na svojega služabnika, *

reši me, ker si usmiljen. —

Gospod, kako velika je tvoja dobrota, *

ki si jo prihranil za svoje prijatelje.

Izkazuješ jo vpričo vsega ljudstva *

tistim, ki se tebi izročajo. —

 

S svojim obrazom jih skrivaš *

pred človeškimi zarotami.

Varuješ jih v svojih šotorih *

pred hudobnimi jeziki. —

 

Hvaljen, Gospod, za tvojo čudovito skrbnost, *

ki mi jo izkazuješ z varnim zavetjem.

V svoji stiski sem se zarekel: *

»Zavržen sem izpred Božjega obličja.«

A ti, Gospod, si uslišal mojo prošnjo, *

ko sem te klical. —

 

Ljubite Gospoda, njegovi zvesti služabniki, *

Gospod vas varuje, ošabne pa ponižuje.

Okrepite se in opogumite *

vsi, ki upate v Gospoda. —

– Poučuj me v svoji resnici, Gospod, in me vodi.
– Ti, o Bog, si moj rešitelj.

 

Tiste dni je rekel Absalom kralju Davidu: »Naj grem, prosim, da spolnim v Hebronu svojo obljubo, ki sem jo storil Gospodu. Kajti, ko sem bival v Gesuru na Aramskem, je tvoj hlapec obljubil: ,Ako me Gospod res pripelje nazaj v Jeruzalem, bom daroval Gospodu.'« Kralj mu je odgovoril: »Pojdi v miru!« Potem se je vzdignil in šel v Hebron. Absalom pa je poslal tajne sle po vseh Izraelovih rodovih in dal razglasiti: »Kadar začujete glas trombe, recite: ,Absalom je kralj v Hebronu.'« Z Absalomom je šlo dvesto mož iz Jeruzalema, ki so bili povabljeni in šli s preprostim srcem, ne da bi kaj vedeli. Ko je Absalom opravljal daritve, je dal poklicati tudi Davidovega svetovalca Gilonca Ahitofela iz njegovega mesta Gila. Tako je nastala silna zarota in vedno več ljudstva je bilo pri Absalomu.

Tedaj je prišel k Davidu sel s sporočilom: »Srca Izraelovih mož so se nagnila k Absalomu.« Nato je rekel David vsem svojim služabnikom, ki so bili pri njem v Jeruzalemu: »Vzdignite se, bežimo! Kajti ni rešitve za nas pred Absalomom. Hitro odrinite! Sicer se podviza, nas dohiti, spravi nad nas nesrečo in udari mesto z ostrim mečem.«

Tudi duhovnik Sadok je bil pri njem z vsemi leviti, ki so nosili skrinjo božje zaveze. Postavili so božjo skrinjo in Abjatar je daroval, dokler ni vse ljudstvo iz mesta popolnoma odšlo mimo. Potem je rekel kralj Sadoku: »Spravi božjo skrinjo nazaj v mesto! Če najdem milost v Gospodovih očeh, me privede nazaj in mi da videti njo in njeno prebivališče. Če pa tako poreče: ,Nisi mi pogodu,' glej, tukaj sem! Naj stori z menoj, kakor se mu dobro zdi.« Kralj je še rekel duhovniku Sadoku: »Glej, vrnita se mirno v mesto in za vama vajina dva sinova, tvoj sin Ahimaas in Abjatarjev sin Jonatan. Glejte, jaz počakam pri brodih ob puščavi, dokler ne pride od vas sporočilo, ki me obvesti.« Sadok in Abjatar sta torej spravila božjo skrinjo nazaj v Jeruzalem in sta ostala ondi. David je šel na Oljsko goro. Grede je jokal in imel zakrito glavo ter hodil bos. Tudi vsi ljudje, ki so bili z njim, so si zakrili glave in jokajoč hodili.

Ko je dospel kralj David do Bahurima, glej, je prišel od ondod mož iz rodovine Savlove hiše, Gerov sin, z imenom Semej; prišel je in grede preklinjal, ter lučal kamenje na Davida in vse služabnike kralja Davida, dasi so šli vojaki ob njegovi desnici in levici. In tako je govoril Semej, ko je preklinjal: »Proč, proč, krvoločnik in hudobnež! Gospod je obrnil nate vso kri Savlove hiše, na čigar mesto si se vrinil za kralja, in Gospod je dal kraljestvo v roke tvojemu sinu Absalomu. Glej, v nesreči si, ker si krvoločnik!«

Tedaj je rekel kralju Sarvijin sin Abisaj: »Zakaj preklinja ta mrtvi pes mojega gospodarja in kralja? Pojdem tja in mu odsekam glavo!« Kralj pa je odgovoril: »Kaj imam z vama, Sarvijina sinova? Naj preklinja; kajti, če mu je Gospod rekel: ,Prekolni Davida!' kdo bo vprašal: ,Zakaj tako delaš?'« Potem je rekel David Abisaju in vsem svojim služabnikom: »Glej, moj sin, ki je prišel iz mojih ledij, mi streže po življenju, koliko bolj zdaj ta Benjaminovec! Pustite ga, naj preklinja, ker mu je Gospod velel! Morda se ozre Gospod na mojo bedo in mi Gospod povrne z dobrim za kletev, ki me danes zadeva.« In David je nadaljeval pot s svojimi ljudmi, Semej pa je šel ob pobočju gore poleg njega, grede preklinjal, lučal vanj kamenje in metal vanj prah.

SPEV (Ps 40, 10; Mr 14,18)

Moj najdražji prijatelj, s katerim sva si kruh delila, * se mi je zahrbtno izneveril.

Eden izmed vas, ki jé z menoj, me bo izdal, * se mi je zahrbtno izneveril.

Sv. Klemen Rimski (tretji naslednik sv. Petra v Rimu od 88-101) znan po pismu Cerkvi v Korintu, mučenec

Pisano je: Družite se s svetimi, ker tisti, ki se z njimi družijo, bodo postali sveti. In zopet pravi na drugem mestu: S pobožnim boš pobožen, z izvoljenim izvoljen, s hudobnim pa se boš spridil. Pridružimo se torej pobožnim in pravičnim; to so namreč božji izvoljenci. Zakaj je med vami prepir, jeza, nesoglasje, razkol in vojska? Ali nimamo enega Boga, enega Kristusa, enega Duha milosti, ki je razlit na nas? Ali nismo vsi enako poklicani v Kristusu? Zakaj razdiramo in trgamo Kristusove ude, se upiramo proti lastnemu telesu in gremo tako daleč v svoji nespameti, da smo pozabili, da smo drug drugega udje?

Spomnite se besed Jezusa, našega Gospoda! Rekel je namreč: Gorje onemu človeku! Bolje bi bilo zanj, da se ni rodil, kakor da pohujša enega izmed mojih izvoljenih; bolje bi bilo zanj, da bi privezali mlinski kamen okrog njega in ga potopili v morje, kakor da zapelje enega mojih izvoljenih. Vaš razkol jih je mnogo zapeljal, mnogim vzel pogum, mnogim prinesel dvom, nam vsem pa žalost; in vaš upor še traja.

Vzemite pismo blaženega apostola Pavla! Kaj vam je najprej pisal v začetku evangelija? Gotovo poln Svetega Duha vam je pisal o sebi, Kefu in Apolu, ker ste tudi takrat gojili strankarske prepire.

Toda oni strankarski prepir se vam je štel v manjši greh; kajti takrat ste stopili na stran apostolov, o katerih se je pohvalno govorilo, in moža, ki je užival pri njih ugled.

Odstranimo torej hitro spore, padimo pred Gospoda ter ga prosimo s solzami v očeh, naj se milostno z nami spravi in nas zopet pripelje k dostojnemu in čistemu življenju v bratski ljubezni. Kajti to so vrata pravičnosti, ki so odprta v življenje, kakor je pisano: Odprite mi vrata pravičnosti, da vstopim in hvalim Gospoda. To so vrata Gospodova, tukaj vstopajo pravični. Četudi je torej mnogo vrat odprtih, so vrata pravičnosti ona, ki so v Kristusu; blagor vsem, ki so vstopili skoz nje in hodijo svojo pot v svetosti in pravičnosti in vse mirno izvršujejo. Naj bo kdo trden v veri, naj bo zmožen, da razloži spoznanje, naj bo moder, da razsodi besede, naj bo svet v dejanjih: toliko ponižnejši mora biti, kolikor večji se zdi, in prizadevati si mora za to, kar koristi vsem, ne samo njemu.

SPEV (1 Kor 9,19.22; Job 29, 15-16)

Čeprav sem od vseh neodvisen, sem se vsem uslužil; slabotnim sem postal slaboten. * Vsem sem postal vse, da bi vse rešil.

Slepemu sem bil oko in hromemu noga; oče sem bil ubogim. * Vsem sem postal vse, da bi vse rešil.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Obdarjaš z lučjo nas, Gospod,
ki se razliva vsepovsod
in v novi dan se razprostre,
ko nočne minejo teme.

 

Danica prava si svetá,
a ne kot zvezde bledi svit,
ki novi nam naznanja dan
in tek njen skoraj je končan.

 

Svetlejši si, kot je zlato,
ki sonce z njim prižge nebo,
ti vidiš nam do dna srcá
in v hipu razsvetliš duha.

 

Naj čistost našega srca
obvlada poželjivo slo,
da tudi naše bo telo
svetišče Svetega Duha. 

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 41   Hrepenenje po Bogu in po njegovem svetišču

 

O Bog, kakor jelen hrepeni po studencu, *

tako moja duša koprni po tebi.

Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu. *

Kdaj pride čas, ko bom gledal Božje obličje? —

 

Solze so moj kruh, noč in dan jokam, *

kar naprej mi govorijo: »Kje je tvoj Bog, tvoje upanje?«

Srce se mi stiska od bolečine, *

ko se spominjam srečnih časov.

Takrat sem hodil z množico k sveti Božji hiši, *

med radostnim in hvalnim petjem v prazničnem zboru.  —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš?

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj.

Do kraja sem obupan, *

zato se te spominjam, ko sem tako daleč od tebe.

Kakor silni vrtinci med bobnečimi slapovi *

so čezme pridrli vsi tvoji valovi. —

 

Gospod, ves dan mi bodi naklonjen, *

da te bom ponoči hvalil, Bog mojega življenja.

Pravim Bogu: »Moj zavetnik, zakaj me pozabljaš? *

Zakaj hodim žalosten, ko me stiska sovražnik?«

V težavah sem, sovražniki se mi rogajo; *

kar naprej slišim: »Kje je tvoj Bog, tvoje upanje?« —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš? 

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj. —

Sir 36,1–7.10–13  Molitev za Božje varstvo

 

Usmili se nas in poglej nas, Bog vesoljstva, *

pokaži nam luč svojega usmiljenja.

Vlij narodom spoštovanje do tebe, *

da te bodo iskali.

Naj spoznajo, da ni Boga razen tebe, *

naj pripovedujejo o tvojih čudovitih delih. —

 

Vzdigni svojo roko nad tuje narode, *

da bodo videli tvojo vsemogočnost.

Kakor si se nad nami izkazal svetega pred njimi, *

tako se nad njimi izkaži velikega pred nami.

Naj spoznajo, kot smo mi spoznali, *

da ni Boga, Gospod, razen tebe.

Obnovi svoja znamenja in ponovi čudovita dela, *

poveličaj svojo vsemogočno desnico. —

 

Zberi vse razkropljene otroke svojega ljudstva, *

tvoja last so od vsega začetka.

Naseli jih v obljubljeni deželi, *

naj razglašajo tvoja velika dela. —

 

Usmili se, Gospod, svojega ljudstva, *

ki se imenuje po tvojem imenu.

Sprejmi svoje izvoljene, *

ki si jim dal čast svojega prvorojenca. —

 

Usmili se mesta svoje svetosti, *

Jeruzalema, kraja svojega bivališča.

Napolni ves Sion s svojimi hvalnicami *

in svoje ljudstvo s svojim veličastvom. —

Ps 18 A Hvalnica Bogu Stvarniku

 

Nebesa razglašajo Božje veličastvo *

in nebo oznanja, da je Božje delo.

Dan podaja besedo dnevu, *

noč pripoveduje noči. —

 

To niso besede in niso govori, *

njihov glas je neslišen.

Vendar se njih sporočilo razlega po vsej zemlji *

in do konca sveta gre ta govorica. —

 

Na nebu je postavil šotor soncu, *

ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe.

Kakor junak, ki teče po poti, *

veselo pošilja svoje žarke. —

 

Na vsej poti od vzhoda do zahoda *

se nič ne odtegne njegovemu žaru. —

Kratko berilo  (Jer 15,16)
Gospod vsega stvarstva, če so prišle tvoje besede, sem jih požiral; tvoja beseda mi je bila v radost in veselje srca, kajti po tvojem imenu se imenujem.

Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo.
— Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Pojte mu novo pesem.
— Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Odpev k Hvaljen Hvaljen Gospod, ki nas je obiskal in odrešil.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Hvaljen Gospod, ki nas je obiskal in odrešil.

Naš Zveličar nas je napravil za duhovnike, da bi darovali Bogu prijetne daritve. Zato mu s hvaležnostjo kličimo:

Kristus, večni duhovnik, svojemu ljudstvu si podelil sveto duhovništvo,

– pomagaj nam, da bomo vneto opravljali Bogu prijetne duhovne daritve.

V svoji dobroti nam obilno podari darove Svetega Duha:

– potrpežljivost, krotkost in dobrotljivost.

Daj nam, da te bomo ljubili in ostali v tebi, ki si ljubezen,

– in delali dobro, da te bo vse naše življenje slavilo.

Naj si prizadevamo za to, kar koristi našim bratom in sestram,

– da se bodo lažje zveličali.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, po tvoji dobroti smo doživeli nov dan. S svojo močjo nam pomagaj, da se bomo danes varovali vsakega greha in vedno mislili, govorili in delali, kakor je tvoja volja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,41–48 (VI)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, naj me doseže tvoje usmiljenje, *

pomagaj mi, kakor si obljubil.

Tako bom odgovoril svojim sramotilcem, *

ker zaupam v tvojo besedo. —

 

Naj ne neham oznanjati besede resnice, *

ker zaupam v tvoje načrte.

Spolnjeval bom tvojo postavo *

vedno in na veke.  —

 

Hodil bom po varni poti *

in spoštoval tvoje zapovedi.

Govoril bom o tvoji volji pred vladarji, *

ne da bi zardeval. —

 

Veselil se bom tvojih odločitev, *

nad vse jih cenim.

Spoštujem tvoje zakone in jih ljubim, *

premišljujem tvoje postave. —

Ps 39,2–14.17–18  Zahvala in prošnja za pomoč

Trdno sem upal v Gospoda; *

sklonil se je k meni in uslišal moje vpitje.

Potegnil me je iz gnojne jame, *

dvignil me je iz blatne mlakuže.

Moje noge je postavil na varno *

in utrdil moje korake.

Navdihnil mi je novo pesem Gospodu, *

hvalno pesem našemu Bogu. —

 

Mnogi bodo to videli in se bali, *

zaupali bodo v Gospoda.

Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda, *

ki ne hodi za domišljavci in ne leta za maliki.

Moj Gospod in moj Bog, storil si tako velika čuda, *

da jih ni moč ne opisati ne prešteti.

V tem, kar misliš za nas storiti, *

te nihče ne dosega. —

 

Žrtev in daritev nisi hotel, *

odprl pa si mi ušesa, da te poslušam.

Daritev za grehe nisi terjal; *

tedaj sem rekel: »Glej, prihajam.

Prihajam, da izvršim tvojo voljo, *

kot je pisano o meni v tvoji knjigi.

Spolnjevati hočem tvojo voljo, *

tvojo postavo nosim v svojem srcu.« —

Tvojo svetost bom poveličeval na javnem zboru; *

Gospod, ti sam veš, da ne bom molčal.

Tvoje pravičnosti ne bom skrival v svojem srcu, *

pripovedoval bom o tvoji zveličavni pomoči.

Na velikem zboru bom govoril *

o tvoji zvestobi in tvoji dobroti. —

 

Ti pa, Gospod, ne odteguj mi svojega usmiljenja, *

vedno naj me podpirata tvoja milost in resnica.

Zasule so me nesreče, ki jih ni konec: *

krivd sem si nakopal toliko, da iz njih ne morem.

Več jih je kot las na moji glavi, *

če pomislim nanje, mi pogum upade. —

 

Blagovoli me, Gospod, rešiti, *

Gospod, hiti mi pomagat.

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!« —

 

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Izvir si luči, Bog, in sama luč
poslušaj naših prošenj glas,
iz duš preženi grehov težki mrak,
razsvétli nas.

 

Končali delo tega dneva smo,
ti si obvaroval nas hudega,
iskreno se ti zahvaljujemo
za vsak tvoj dar.

 

Zašlo je sonce in je spet večer,
naj tista luč nam sije zdaj v srce,
ki osrečuje zbore angelske
na vekomaj.

 

Kar smo grešili, obžalujemo,
odpusti, Kristus, nam usmiljeno,
da bomo čisti preživeli noč
po milosti.

 

Očetu bodi slava večnemu
in Sinu, tudi Duhu Svetemu,
Trojici sveti, Bogu vsa oblast
na vekomaj. Amen.

Ps 44   Svatovska pesem za Kristusa Kralja

Iz srca mi vre vesela pesem; *

te besede posvečujem kralju.

Rad bi porabil vse svoje sposobnosti, *

da bi zapel hvalno pesem tebi. —

 

Ti si najlepši, *

najlepši med človeškimi sinovi.

Milina je razlita na tvojih ustnicah, *

Bog te je res blagoslovil za vse veke. —

 

Mogočni junak, opaši si meč okoli ledij, *

ponosno stopaj z njim v svojem veličastvu.

Bojuj se za resnico in pravico: *

tvoja desnica bo delala čudovita dela.

Zmagal boš in ljudstva ti bodo pokorna, *

v živo boš zadel svoje sovražnike. —

 

Božanski kralj, tvoj prestol je postavljen na vekov veke, *

žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

Ljubiš pravico in sovražiš krivico, *

Bog, tvoj Bog, te je osrečil bolj kot druge kralje.  —

 

Tvoja oblačila diše po dragocenih dišavah, *

razveseljuje te pesem v razkošnih dvoranah.

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, *

vsa v zlatu stoji kraljica na tvoji desnici. —

Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj; *

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Kralj se veseli tvoje lepote, *

on je tvoj gospod, njemu se pokloni.

Glej, tuja ljudstva prihajajo z darovi, *

najbogatejši se potegujejo za tvojo naklonjenost. —

 

Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, *

njen plašč je okrašen z biseri in zlatom.

V dragoceni obleki jo peljejo k ženinu; *

družice jo spremljajo, da se mu poklonijo.

Veseli jih vodijo in vriskajo, *

ko vstopajo v kraljevo palačo. —

 

Dobil boš sinov, vrednih tvojih očetov, *

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Proslavljal bom, kralj, tvoje ime od roda do roda *

in ljudstva te bodo slavila na veke. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (1 Tes 2,13)
Neprenehoma Boga hválimo, da Božjega nauka, ki ste ga od nas prevzeli, niste sprejeli kot človeško besedo, marveč kar resnično je, kot Božjo besedo, ki tudi deluje v vas, kateri verujete.

Moja molitev naj se dviga k tebi, Gospod.
— Moja molitev naj se dviga k tebi, Gospod.

Kakor se dviga kadilo pred teboj.
— Moja molitev naj se dviga k tebi, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Moja molitev naj se dviga k tebi, Gospod.

Odpev k Moja duša Moja duša naj te vedno poveličuje, moj Bog.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Moja duša naj te vedno poveličuje, moj Bog.

Slavimo Kristusa, ki svojo Cerkev ljubi, jo hrani in krepi. Z zaupanjem ga prosimo:

Gospod Jezus, naj bodo vsi ljudje deležni odrešenja,

– naj pridejo vsi do spoznanja resnice.

Varuj našega papeža Frančiška in našega škofa …,

– s svojo Božjo močjo ju podpiraj.

Pomagaj vsem, ki si iščejo pošteno zaposlitev,

– da bodo zadovoljno in varno živeli.

Bodi zatočišče revežem,

– pomagaj jim v njihovih stiskah.

Priporočamo ti tudi rajne, ki si jih poklical v sveto službo,

– naj te v nebesih brez konca slavijo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Bog, svoje nekoristne služabnike si ves dan podpiral pri delu. Sprejmi sedaj to večerno hvalno opravilo, z njim se ti zahvaljujemo za prejete dobrote.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.