Brevir za 5. december 2017

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Beseda Božja, ki izšla

si iz Očeta večnega,

si v teku časa bežnega

kot človek odrešila svet.

 

Razsvetli srca nam sedaj

in jih v ljubezni svoji vžgi,

da čuli bomo blagovest,

se varovali padca v greh.

 

Ko spet prišel boš kot sodnik,

odkrival tajne boš srca,

prisojal kazni grešnikom,

dajal plačilo izvoljenim.

 

Ne daj, da bi med grešniki

bili na vek obsojeni,

v nebeški raj pokliči nas

v veselje večnih radosti.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 9 B Prošnja za pomoč zoper skrite sovražnike

Gospod, zakaj stojiš od daleč *

in se skrivaš ob časih stiske?

Hudobnež se prevzetno napihuje; *

zalezuje reveža z zvijačami, ki si jih izmišlja.

Grešnik se bahavo razkazuje s svojim poželenjem, *

grabežljivec sam sebe hvali.

V napuhu grešnik zaničuje Gospoda *

in ga izziva v svoji predrznosti.

»Saj ni Boga, kdo naj me kaznuje?« *

Takšno je vse njegovo mišljenje.

Njegova pota so kar naprej srečna, *

za Božjo sodbo se nič ne meni.

Norčuje se iz vseh, ki mu ugovarjajo, *

in sam pri sebi modruje:

»Nihče me ne bo premaknil, *

še v svojih potomcih ne bom nesrečen.« —

 

Njegova usta so polna kletve, goljufije in zvijače, *

njegov jezik je zloben in hudoben.

Za hišo preži v zasedi, *

da bi nedolžnega ubil na skrivnem.

Svoje oči obrača na slabotnega, *

zalezuje ga kot lev iz skrivališča.

Iz zasede napade ubogega siromaka, *

ga zgrabi in potegne v svojo mrežo.

Plane in se vrže na reveže, *

ki padejo v njegove roke.

V svojem srcu meni: »Bog se nič ne briga, *

obrnil se je proč, ničesar ne vidi.« —

Vstani, Gospod Bog, vzdigni svojo roko, *

nikar ne pozabljaj nesrečnih.

Zakaj se hudodelec Bogu posmehuje? *

Zakaj govori: »Kaj Boga to briga!«

Ti vendar vidiš vso človeško bedo in žalost, *

vse rad sprejemaš v svoje naročje.

Tebi se izroča ubožec, *

ti si pomočnik siroti.

Zlomi moč brezvestnih in hudobnih, *

uniči hudobijo, da brez sledu izgine. —

 

Gospod kraljuje na vekov veke, *

nima nasprotnikov v svoji deželi.

Gospod, izpolnil si hrepenenje ubogih, *

okrepil njih srce in jim milostno prisluhnil.

Varuj pravico stiskanim in sirotam, *

naj jih nihče več ne strahuje. —

Ps 11   Prošnja zoper nadute jezike

 

Reši me, Gospod, saj ni več poštenih, *

med ljudmi je vedno manj zvestobe.

Vsak govori lažnivo s svojim bližnjim, *

s hinavskimi usti in zvijačnim srcem. —

 

Gospod naj iztrebi vse lažnivce *

in vse bahaške jezike.

Pravijo: »Mi znamo govoriti, pomaga nam zgovornost. *

Kdo nam more ukazovati?« —

 

Gospod pa pravi: »Zaradi stiske ponižnih in vzdihov ubogih *

bom vstal in rešil vse teptane.«

Gospodove besede so resnične in iskrene, *

kakor srebro, očiščeno zemlje, prečiščeno sedemkrat. —

 

Naj se hudobni še tako šopirijo, *

naj se dvigajo vsi najslabši med ljudstvom,

ti, Gospod, nas boš rešil; *

ti nas boš varoval tega rodú na veke. —

- Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodu,

- izravnajte steze našemu Bogu.

 

Zavrgel si, Gospod, svoje ljudstvo, Jakobovo hišo, ker so polni vedežev iz Vzhoda, čarovnikov kakor Filistejci, in sklepajo zveze s tujci. Njih dežela je polna srebra in zlata, njihovih zakladov ni konca; njih dežela je polna konj, njihovih vozov je brez števila. Njih dežela je polna malikov; molijo delo svojih rok, ki so ga njih prsti naredili. Uklonil se bo človek, ponižan bo mož: ne boš jim odpustil! Pojdi v skalovje, skrij se v prah iz strahu pred Gospodom, pred njegovim vzvišenim veličastvom!

Uklonila se bo ošabnost ljudi, ponižan bo napuh mož. Samo Gospod bo vzvišen tisti dan. Zakaj sodni dan Gospoda nad vojskami pride nad vse ošabne in visoke in nad vse vzvišene, da bodo ponižani; nad vse cedre Libanona, visoke in vzvišene, in nad vse basanske hraste, nad vse visoke gore in nad vse vzvišene griče; nad vse visoke stolpe in nad vse utrjene zidove; nad vse tarsiške ladje in nad vse dragocene reči.

Uklonila se bo ošabnost ljudi, ponižan bo napuh mož. Samo Gospod bo vzvišen tisti dan. Maliki izginejo popolnoma. Tedaj pojdejo v skalnate votline in zemeljske vdolbine iz strahu pred Gospodom, pred njegovim vzvišenim veličastvom, ko se dvigne, da prestraši zemljo.

Tisti dan bodo ljudje odvrgli svoje malike, srebrne in zlate, ki so si jih naredili, da bi jih molili, podganam in netopirjem, da pojdejo v skalnate dupline in skalnate razpoke iz strahu pred Gospodom, pred njegovim vzvišenim veličastvom, ko se dvigne, da prestraši zemljo.

Odpovejte se ljudem, katerih dih gre skozi nos! Kako malo so vredni!

Tisti dan bo Gospodova mladika v okras in čast, in sad zemlje v ponos in slavo za rešence Izraelove. Kdor tedaj v Sionu še ostane in je pri življenju v Jeruzalemu, se bo imenoval svet, vsak, ki je zapisan za življenje v Jeruzalemu.

Ko Vsemogočni izmije nesnago sionskih hčera in krvavo zadolžitev Jeruzalema odplakne iz njegove srede z duhom sodbe in z duhom očiščenja, potem ustvari Gospod na vsem prostoru sionskega griča in na vseh njegovih shodih oblak podnevi in dim ter žarek plamenečega ognja ponoči. Kajti nad vsem veličastvom bo baldahin, in zaslon bo za senco podnevi pred vročino in za obrambo in zavetje pred nevihto in dežjem.

SPEV (Iz 2, 11; Mt 24, 30)

Uklonila se bo ošabnost ljudi, ponižan bo človeški napuh. * Samo Gospod bo vzvišen tisti dan.

Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in slavo. * Samo Gospod bo vzvišen tisti dan.

Sv. Gregor Nacianški (330-389/390), eden eden velikih vzhodnih cerkvenih učiteljev, doma iz Kapadocije v Mali Aziji, kot carigrajski škof branilec nauka o Sveti Trojici

 

Božji Sin, rojen pred vsemi veki, neviden, nedojemljiv, netelesen, živi vir iz pravira, luč od luči, studenec neumrljivega življenja, točen Očetov odtis, neponarejen pečat, do zadnjega odtenka zvesta podoba, izraz Očetove misli, se je napotil k meni, ki sem mu podoben. Utelesil se je, da bi rešil moje telo. Z razumno dušo se je združil, da bi rešil mojo dušo, da bi umil sebi enake, in je sprejel vso našo usodo razen greha. Devica ga je spočela. Duh mu je s svetostjo prešinil duha in telo. (Hotel je primerno počastiti rojstvo in odlikovati devištvo). Bog se je po človeško razvijal, naj se to zdi še tako nemogoče. Ustvaril si je namreč človeško naravo, človek pa je sprejel božjo.

Tisti, ki vse bogati, je obubožal. Vzel je moje borno telo, da bi me s svojim bogastvom obogatil. Tisti, ki v vsej polnosti prekipeva, se čuti praznega. Za nekaj časa se je odrekel svoji slavi, da bi jaz dobil nekaj njegove polnosti.

Kako bogata in skrivnostna je do mene ta dobrota! Vtisnil mi je svojo podobo, pa je nisem varoval. Sprejel je moje telo, da bi rešil svojo sliko in dal človeku večnost. Spet se je združil z nami, vsekakor bolj čudovito kakor prej.

Bog se je učlovečil, ker je želel posvetiti človeka, da bi nas s svojo močjo rešil trinoga in nas privedel k sebi po svojem Sinu. Ta pa je to storil v Očetovo slavo, kateremu se v vsem pokorava.

Dobri pastir se je napotil po gorah in hribih, kjer si malikoval, šel je k tebi kakor k izgubljeni ovci. Dal je življenje za svoje ovce. Našel je izgubljeno ovco in jo potem zadel na tisto ramo, ki je nosila križ, ter jo tako prinesel nazaj v cerkveno življenje.

Za svetlim predhodnikom je zasijala čudovita luč, za glasnikom se je oglasila Beseda, za poročnim drugom je prišel Ženin. Gospod si je tako pripravljal svet narod, očiščen v vodi in Svetem Duhu.

Bog nam je bil potreben. Moral se je učlovečiti in umreti, da bi mi po njem živeli. Z njim smo umrli, da bi nas očistil. Z njim smo vstali, ker smo z njim umrli. Z njim smo dosegli slavo, ker smo z njim vstali.

SPEV (Gal 4, 4-5; Ef 2, 4; Rimlj 8, 3)

Čas se je dopolnil in Bog je poslal svojega Sina na svet, rojenega iz Device, podrejenega postavi, * da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo.

Bog nam je v svoji neizmerni ljubezni, s katero nas je vzljubil, poslal svojega Sina v podobi grešnega človeka, * da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo.

Sklepna prošnja
1. teden Molimo. Gospod Bog, ponižno prosimo, odpusti nam grehe in nam pomagaj v nevarnosti. Naj nas varuje in reši vsake sužnosti greha tvoj Sin, ki prihaja in s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Čuj iz višav veseli glas,

ki z upanjem navdaja nas.

Izgini temni mrak noči,

na nebu Jezus se blešči.

 

Oj, zdrami tužno se srce,

pogled povzdigni od zemlje.

Glej, nove zvezde blaga moč

razgnala bo nesrečno noč.

 

Že Božje Jagnje iz neba

se bliža v revni dol solza;

da strl bi grehov naših zlo,

v trpljenje Jezus gre voljno.

 

Le kdo za greh bi solz ne lil,

ki táko zlo nam je rodil?

Nebo zapušča večni Bog,

da pojde v smrt za greh otrók.

 

Ko zadnjič nam se bližal bo,

pretresel s strahom bo zemljo.

Pravični se ne bo ga bal,

krivični težko bo obstal.

 

Zahvala, čast in slava naj

iz src se dviga v sveti raj

Bogu dobrotnemu vsekdar

za milosti neskončni dar. Amen.

Ps 23   Gospod prihaja v svetišče

 

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami. —

 

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva. —

Tob 13,1–10     Gospod kaznuje in rešuje

 

Velik si, Gospod, na veke, *

vekomaj traja tvoje kraljevanje.

Ti človeka kaznuješ in rešuješ, *

ni ga, ki bi ubežal tvoji roki. —

 

Slavite Gospoda, njegovi ljubljenci, *

vpričo narodov ga hvalíte.

Zato vas je razkropil med narode, ki ga ne poznajo, *

da bi oznanjali njegova čudovita dela.

Vse ljudi naj bi poučili, *

da ni drugega vsemogočnega Boga razen njega. —

 

Pokoril nas je zaradi naših grehov, *

rešil nas bo zaradi svojega usmiljenja.

Poglejte vendar, kaj nam je storil, *

s svetim strahom in spoštovanjem ga slavite.

Kralja vekov poveličujte, *

poveličujte ga s svojimi deli. —

 

Slavil bom Gospoda v deželi svojega pregnanstva, *

pokazal je svoje veličastvo grešnemu ljudstvu.

Spreobrnite se, grešniki, *

vršite pravico pred Bogom. —

 

Verujte, da se vas bo usmilil; *

jaz se ga bom veselil z vso dušo.

Hvalite Gospoda, vsi njegovi izvoljeni, *

obhajajte praznike in ga slavite. —

Ps 32   Slavospev Božji vsemogočnosti

 

Pravični, radujte se v Gospodu, *

poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slavite Gospoda s citrami, *

igrajte mu na harfo z deseterimi strunami.

Pojte mu novo pesem, *

glasno mu pojte, da bo donelo. —

 

Gospodova beseda je resnična *

in vse njegovo delo je neoporečno.

Ljubi, kar je prav in pravično, *

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Nebo je narejeno z Gospodovo besedo *

in z dihom njegovih ust vse nebesno okrasje.

Kakor v mehu zbira morske vode *

in vodovje globin devlje v shrambe. —

 

Boj se Gospoda, vsa zemlja, *

pred njim naj trepetajo vsi prebivalci na svetu.

On je rekel in vse je nastalo, *

on je ukazal in je zaživelo.

Gospod prevrača sklepe narodov, *

obrača človeške načrte.

Gospodov načrt pa ostane vekomaj, *

njegovi sklepi veljajo od roda do roda. —

 

Blagor človeku, ki ima Boga za Gospoda, *

ljudstvu, ki si ga je izvolil za svojo lastnino.

Gospod se z nebes na nas ozira, *

vidi vse človeške otroke.

Iz svojega nebeškega bivališča *

gleda na vse prebivalce zemlje.

Vsakemu posebej srce oblikuje *

in gleda na vsa njegova dela. —

 

Vojskovodja ne zmaguje z močno vojsko, *

velika hrabrost ne reši junaka. 

Trume konj ne zadostujejo za zmago, *

nič ne zaležejo kljub veliki moči.

Gospodove oči so uprte v tiste, ki se ga bojijo *

in v njegovo moč zaupajo.

Gospod jih rešuje smrti *

in jih ob lakoti preživlja. —

 

Naše duše čakajo Gospoda, *

on je naš pomočnik in naša obramba.

Naša srca se radujejo v Gospodu, *

v njegovo sveto ime zaupamo.

Tvoja dobrota, Gospod, naj nas vedno spremlja, *

vdano upamo v tebe. —

Kratko berilo  (1 Mz 49,10)

Ne bo vzeto žezlo od Juda, ne vojvoda iz njegovega rodu, dokler ne pride tisti, ki mora biti poslan. On je pričakovanje narodov.

Nad teboj, Jeruzalem, bo zasijal Gospod.
— Nad teboj, Jeruzalem, bo zasijal Gospod.

In njegovo veličastvo se bo svetilo nad tabo.
— Nad teboj, Jeruzalem, bo zasijal Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Nad teboj, Jeruzalem, bo zasijal Gospod.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Bog, nebeški Oče, bo spet zbral in vodil svoje izvoljeno ljudstvo. Zato ga prosímo:

Pomagaj nam, da bo naša spokornost obrodila dobre sadove,

– in bomo sprejeli tvoje kraljestvo, ki je blizu.

Pripravi v naših srcih prostor Božji Besedi,

– da se bo slava tvojega Sina razodevala v našem življenju.

Ponižaj višine naše prevzetnosti,

– in zapolni globeli naše slabosti.

Podri zidove sovraštva, ki ločijo narode,

– in zravnaj ljudem pota sloge.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
1. teden Gospod Bog, ponižno prosimo, odpusti nam grehe in nam pomagaj v nevarnosti. Naj nas varuje in reši vsake sužnosti greha tvoj Sin, ki prihaja in s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resničen mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,1–8  (I) Hvala Božji postavi

 

Blagor njim, ki hodijo po pravi poti *

in se držijo Gospodove postave.

Blagor njim, ki spolnjujejo njegove zapovedi *

in ga iščejo z vsem srcem.

Blagor njim, ki ne delajo krivice *

in hodijo po njegovih potih.

Gospod, ti si dal svoje zapovedi, *

da bi se jih zvesto držali. —

 

O da bi prav uravnaval svoje življenje *

in ohranil tvoje zakone.

Ne bom osramočen vekomaj, *

če bom pazil na vse tvoje ukaze. —

 

Slavil te bom z iskrenim srcem, *

ko bom poznal tvoje pravične odloke.

Držal se bom tvojih zapovedi, *

nikar me ne zapusti. —

Ps 12   Tožba pravičnega, ki zaupa v Gospoda

 

Doklej me boš, Gospod, tako pozabljal, *

doklej boš skrival svoje obličje pred mano?

Doklej naj nosim bolečine v svoji duši *

in vsak dan žalost v svojem srcu?

Doklej se bo nad menoj povzdigoval sovražnik? *

Moj Gospod in moj Bog, poglej me in poslušaj. —

 

Razsvetli mi oči, da ubežim smrti, *

naj se moj sovražnik ne hvali, da me je premagal.

Naj se ne radujejo moji nasprotniki, da sem propadel, *

kajti zaupam v tvoje usmiljenje. —

 

Moje srce naj se raduje, ker si mi pomagal, *

naj ti pojem hvalo, ker si mi izkazal dobroto. —

Ps 13 Prošnja za odrešenje

 

»Ni Boga,« govorijo neumneži v svoji nespameti, *

pokvarjeni so, delajo hudo; ni ga, ki bi delal dobro.

Gospod Bog gleda z nebes na človeške otroke, *

ali je še kdo razumen in ga išče. —

 

Vsi so zablodili in se pokvarili; *

ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega.

Ali se ne bodo spametovali hudodelci, *

ki bi radi kakor kruh požrli Božje ljudstvo? —

 

Ne priznavajo Boga, zato se bodo od groze tresli, *

zakaj Bog je na strani pravičnih.

Le zasmehujte upanje preprostega človeka, *

Gospod je njegovo trdno zavetje.

O da bi prišla od Gospoda rešitev, *

rešitev Božjemu ljudstvu!

Ko bo Bog rešil svoje ljudstvo, *

se bodo njegovi izvoljeni radovali in veselili. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Dobrotni stvarnik vseh svetov,

luč večna svojim vernikom,

vesoljni, Kristus, rešenik,

čuj, kar ponižno prosimo.

 

Človeka si usmilil se,

ki žrtev greha je postal,

prišel ozdravit bolni svet,

rešilno mu zdravilo dal.

 

Ko ves je svet objemal mrak,

privzel človeško si telo

v deviški svoji Materi,

o čudo vsemogočnosti.

 

O sveti Bog, ki zopet boš

prišel, da sodiš vso zemljo,

obvaruj nas sovražnika,

ki hoče pogubiti nas.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 19   Prošnja za zmago

 

Gospod naj te usliši ob dnevu stiske, *

vsevidni Bog naj te varuje.

Pošlje naj ti pomoč iz svetišča *

in iz nebes naj te podpira. —

 

Spominja naj se vseh tvojih daritev *

in milostno sprejme tvoje žrtve.

Česar si tvoje srce želi, naj ti nakloni *

in uresniči vse tvoje načrte. —

 

Veselili se bomo tvoje zmage *

in v Božjem imenu razvili zastave.

Gospod naj spolni vse tvoje želje; *

gotovo bo rešil svojega izvoljenca.

S svojih svetih nebes ga bo uslišal *

z močjo svoje zmagovite desnice. —

 

Drugi se ponašajo z vozovi in konji, *

mi pa zaupamo v Gospoda.

Oni se spotikajo in padajo, *

mi pa stojimo in vzdržimo. —

 

Gospod, podêli vladarju zmago *

in usliši nas, ko te prosimo. —

Ps 20,2–8.14     Zahvala za zmago

 

Gospod, tvoj kralj srečno vlada v tvoji moči, *

zelo se raduje tvoje podpore.

Željo njegovega srca si mu spolnil *

in njegove prošnje mu nisi odrekel.

Prehitel si ga s svojim blagoslovom, *

krono iz čistega zlata si mu dal na glavo.

Prosil te je za življenje in si mu ga podaril, *

dal si mu dolgotrajno življenje na veke. —

 

Velika je zdaj njegova slava, ker si mu pomagal, *

obdal si ga s sijajem in veličastvom.

Naredil si ga za vir blagoslova na veke, *

lahko se veseli pred tvojim obličjem.

Tvoj izvoljenec zaupa v Gospoda *

in zavoljo milosti Najvišjega ne omahne. —

 

Vzdigni se, Gospod, v svoji moči, *

opevali in slavili bomo tvojo mogočnost. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni.
— Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni.

Pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.
— Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Jezus, večna Beseda, nam je s svojim zemeljskim življenjem pokazal novo in oživljajočo pot v nebeško svetišče. Ponižno ga prosímo:

O Bog, v tebi živimo, se gibljemo in smo,

– pridi in nam razodeni, da smo tvoje ljudstvo.

Ti si blizu vsakomur od nas,

– čimprej naj te spoznajo vsi, ki te iščejo.

Oče ubogih in tolažnik nesrečnih,

– osvobôdi jetnike in razveseli žalostne.

Ti nočeš smrti, ampak ljubiš življenje,

– nas in vse rajne reši večne smrti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
1. teden Gospod Bog, ponižno prosimo, odpusti nam grehe in nam pomagaj v nevarnosti. Naj nas varuje in reši vsake sužnosti greha tvoj Sin, ki prihaja in s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!