Brevir za 5. januar 2025

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

Kdo more doumeti neizčrpne zaklade Kristusove modrosti in vednosti, ki se skriva v njegovem uboštvu? Zaradi nas je postal ubog, dasi je bil bogat, da bi po njegovem uboštvu mi obogateli. Ko si je privzel človeško umrljivost in v svoji osebi pretrpel smrt, se nam je pokazal v uboštvu človeške narave. Ni pa izgubil svojega bogastva, to mu ni bilo odvzeto, ampak ga je sklenil razodeti v prihodnosti. Kako veliko bogastvo pripravlja njim, ki ga ljubijo in vanj zaupajo!

Le delno spoznavamo, dokler ne pride, kar je popolno. Da ga bomo lahko gledali, kakršen je, nas spreminja v božjo podobo. On, ki je enak Očetu in v božji podobi, je vzel nase podobo svojih služabnikov. Edini božji Sin je postal Sin človekov, da bi vsi ljudje postali božji otroci. Svoje služabnike hrani s svojim lastnim telesom, da bodo svobodni mogli gledati njegovo božanstvo.

Zdaj smo božji otroci in se še ni pokazalo, kaj bomo. Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo gledali, kakšen je. Kaj neki so ti zakladi modrosti in vednosti, tisto božje bogastvo, ki nas edino more zadovoljiti? Kaj neki je tisto obilje sladkosti, ki nas edino more nasititi? To je Bog sam. Pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.

Psalmist poje v našem imenu in takole govori Gospodu: Nasičen bom, ko se mi bo razodelo tvoje veličastvo. Kristus in Oče sta eno. Kdor vidi njega, vidi Očeta. Vsemogočni Gospod je kralj veličastva. Ko nas bo spreobrnil k sebi, nam bo razodel svoje obličje in bomo rešeni. Takrat nas bo nasitil in zadosti nam bo.

O da bi se skoraj zgodilo to, kar pričakujemo! O da bi se razodelo nad nami božje veličastvo in nas zadovoljilo! O, da bi kmalu pili iz studenca žive vode in bili nasičeni! Ko hodimo v veri in potujemo v solzni dolini, smo lačni in žejni pravice in polni hrepenenja po Kristusovi lepoti, ki se bo razodela v božji podobi. Pobožno torej obhajajmo rojstvo Kristusa kot človeka.

Če še ne moremo doživeti njegovega večnega rojstva iz Očeta pred zgodnjo danico, obhajajmo danes njegovo rojstvo iz Device. Če še ne moremo doumeti, kako je njegovo ime bilo, še preden je sijalo sonce, priznajmo, da si je svoj prestol postavil na soncu.

Če še ne vidimo, kako kot Edinorojeni ostaja v Očetu, mislimo na Ženina, ki prihaja iz poročne sobe. Če še nismo pripravljeni na gostijo našega Očeta, pokleknimo vsaj pred jaslice našega Gospoda Jezusa Kristusa.

SPEV (1 Jan 1, 2; 5,20)

Življenje se je razodelo in smo videli in spričujemo ter vam oznanjamo večno življenje, * ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo.

Vemo, da je božji Sin prišel in nam dal razumnost, da spoznavamo resničnega Boga in smo v Resničnem, v njegovem Sinu. Ta je resnični Bog in večno življenje, * ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo.

 

Slavimo Gospoda.

Ps 22   Dobri pastir

 

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka, *

na sočne pašnike me vodi.

Ob mirnih vodah počivam, *

poživlja me in osrečuje.

Vodi me po pravih potih, *

ker je neskončno dober.  —

 

Ne bojim se, dokler si ti ob meni, *

čeprav bi hodil po temnih dolinah.

S pastirsko palico in gorjačo me spremljaš, *

to mi je v pogum in tolažbo. —

 

Svojo mizo pred mano pogrinjaš, *

častiš me vpričo mojih nasprotnikov.

Venčaš me in mi glavo maziliš, *

srce mi prekipeva od sreče. —

 

S svojo dobroto in milino me obdajaš, *

z menoj si vsak čas mojega življenja.

V tvoji hiši bom prebival, *

to je moj dom za vse čase. —

Ps 75   Zmagoslavna pesem Bogu v čast

Božje ljudstvo pozna Gospoda, *

njegovo ime spoštuje.

V Jeruzalemu je njegovo svetišče, *

njegovo bivališče je na gori Sion.

Od tam uničuje vse bojno orožje, *

ščite in meče, sulice in loke. —

 

Tebe, Vsemogočni, obdaja svetloba, *

ko z večnih višav k nam prihajaš.

Najpogumnejši se pred teboj zrušijo, *

roke obnemorejo vsem junakom.

Ob tvoji grožnji, Bog naših očetov, *

odpove najmočnejše orožje. —

O Bog, kako si strašen, *

kdo se bo ustavljal tvoji silni moči?

Z nebesne višine izrekaš sodbo, *

vsa zemlja se strese in utihne.

Bog vstaja zato, da razsoja, *

da reši vse ponižane na zemlji. —

 

Človeško hudobijo obrača sebi v slavo, *

slavijo ga tisti, ki so ostali živi.

Zaobljubite se svojemu Bogu in spolnjujte obljube, *

od vsepovsod mu v spoštovanju prinašajte darove.

On brzda prevzetnost mogočnih, *

on upogiba kolena vladarjem na zemlji. —

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni večni Bog, oče luči, razodeni se vsem narodom, da bodo vsi ljudje spoznali tvoje veličastvo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.