Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura
Povabilo
Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Odpev Kristus se nam je rodil, pridite, molimo.
Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *
njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.
Sredi morja mu je dal močne temelje *
in ga utrdil nad vodami.
Odpev Kristus se nam je rodil, pridite, molimo.
kdo bo stal na njegovem svetem kraju?
Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *
ne misli hudega in ne snuje prevare.
Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *
in plačilo Boga, svojega odrešenika.
To je rod tistih, ki te iščejo, *
ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.
Odpev Kristus se nam je rodil, pridite, molimo.
da vstopi kralj veličastva.
Kdo je ta kralj veličastva? *
Gospod, močni in silni, mogočni v boju.
Odpev Kristus se nam je rodil, pridite, molimo.
da vstopi kralj veličastva.
Kdo je ta kralj veličastva? *
Gospod vesolja, on je kralj veličastva.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
Odpev Kristus se nam je rodil, pridite, molimo.
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Kristus se nam je rodil, pridite, molimo.
Bogoslužno branje
Psalmi so od sobote I. tedna
Lastno
vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
[D]
Pesem
Večne ljubezni razodetje, Kristus,
luč in življenje zdaj prinašaš svetu,
hočeš rešiti greha nas in smrti,
z Bogom združiti.
Večne ljubezni razodetje, Kristus,
luč in življenje zdaj prinašaš svetu,
hočeš rešiti greha nas in smrti,
z Bogom združiti.
Angelski zbori pojejo na zemlji
srečnejših časov sveto oznanilo,
slavo Očetu in vsemu človeštvu
mir in veselje.
srečnejših časov sveto oznanilo,
slavo Očetu in vsemu človeštvu
mir in veselje.
Majhen si, v jaslih, a vesolju vladaš,
Deve prečiste sad blagoslovljeni.
Vse naj človeštvo tvoja last postane,
vse naj te ljubi.
Deve prečiste sad blagoslovljeni.
Vse naj človeštvo tvoja last postane,
vse naj te ljubi.
Dete človeško, brat nas vseh postal si,
da bi otroci Božji mi postali.
Srca prenovi in z vezmi ljubezni
k sebi pritegni.
da bi otroci Božji mi postali.
Srca prenovi in z vezmi ljubezni
k sebi pritegni.
Danes se zemlja z nebom raduje,
z angeli skupaj pojemo vsi hvalo
tebi in Očetu in obeh Ljubezni,
Svetemu Duhu. Amen.
z angeli skupaj pojemo vsi hvalo
tebi in Očetu in obeh Ljubezni,
Svetemu Duhu. Amen.
1 Odpev Oznanjujte med narodi čudovita Gospodova dela.
Ps 104 Gospod je zvest svojim obljubam
Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu (Rim 8,28).
I
Slavite Gospoda in ga hvalite, *
oznanjujte med narodi njegova čudovita dela.
Pojte mu in igrajte, *
pripovedujte o vseh njegovih čudežih.
Ponašajte se z njegovim svetim imenom, *
naj se veselijo vsi, ki iščejo Gospoda. —
Odkrivajte Božjo moč iz stvarstva, *
iščite vedno njegovo bližino.
Spominjajte se čudežev, ki jih je storil, *
odločitev, ki jih je izrekel,
vi, potomci Abrahama, Božjega služabnika, *
vi, sinovi Božjega izvoljenca Jakoba. —
Gospod je naš Bog, on edini; *
njegove zapovedi veljajo za vso zemljo.
Nikoli ne bo prelomil svoje zaveze, *
obljube, ki jo je dal za vedno.
Zaveze, ki jo je sklenil s svojim ljudstvom, *
obljube, ki jo je dal svojim izvoljencem. —
Postavo je potrdil našim očetom *
in jo dal kot večni zakon svojim služabnikom.
Bog je rekel: »Dal vam bom obljubljeno deželo, *
to bo vaša lastnina za vedno.«
Tedaj jih je bilo malo po številu, *
bili so neznatni in tujci v oni deželi.
Potovali so od naroda do naroda, *
od enega ljudstva do drugega.
Gospod ni nikomur pustil, da bi jih stiskal, *
zaradi njih so bili kaznovani sosednji kralji.
Rekel je: »Ne dotikajte se mojih maziljencev *
in mojim prerokom ne storite nič hudega.«
—Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Oznanjujte med narodi čudovita Gospodova dela.
2 Odpev Gospod je namnožil svoje ljudstvo in ga naredil močno pred sovražnikom.
II
Prišla je lakota v egiptovsko deželo, *
pošle so vse zaloge žita.
Bog je poslal v Egipt Jožefa, *
ki je bil prodan za sužnja.
Noge so mu vtaknili v spone, *
okrog vratu so mu nadeli verige.
V ječi je bil, dokler se ni spolnila njegova napoved, *
ki jo je potrdila Gospodova beseda. —
Na faraonov ukaz so ga izpustili, *
osvobodili na njegovo povelje.
Postavil ga je za gospodarja svoji hiši *
in upravitelja vsej svoji posesti.
S svojim zgledom je poučeval njegove kneze, *
razlagal modrost njegovim starešinam.
—Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Gospod je namnožil svoje ljudstvo in ga naredil močno pred sovražnikom.
3 Odpev Gospod je izpeljal ljudstvo iz sužnosti ob veselem vzklikanju.
III
Izraelci so prišli v egiptovsko deželo, *
izvoljeno ljudstvo je gostovalo v Egiptu.
Tam je Bog namnožil svoje ljudstvo, *
da je postalo močnejše od Egipčanov.
Zato so jih začeli sovražiti *
in krivično ravnati z njimi.
Nato je Bog poslal Mojzesa, svojega služabnika, *
in Arona, ki mu ga je dal za pomočnika.
Delala sta čudovita znamenja, *
velike čudeže v egiptovski deželi. —
Nastopila je tema, povsod se je zmračilo, *
a Egipčani so se še vedno upirali.
Voda se je v kri spremenila, *
da so poginile vse ribe.
Žabe so napolnile vso deželo, *
prilezle so celo v faraonovo palačo.
Množica muh je pokrila vse kraje, *
v rojih so brenčali komarji.
Namesto dežja je padala debela toča, *
bliskalo se je in treskalo po njihovi zemlji.
Trte in smokve so bile uničene, *
drevje polomljeno po sadovnjakih. —
Priletele so kobilice in murni brez števila, *
požrli so vso povrtnino in poljske pridelke.
Pomrli so jim vsi prvorojenci, *
padel je cvet njihovega naroda. —
Potem je Bog izpeljal svoje ljudstvo, *
obloženo s srebrom in zlatom.
V vseh njihovih rodovih *
ni bilo niti enega siromaka.
Egipčani so se veselili njih odhoda, *
obšel jih je strah pred njimi.
Bog je razgrnil oblak, da je kril Izraelce podnevi, *
poslal je ognjeni steber, da jim je svetil ponoči. —
Ko so prosili, so priletele prepelice, *
hranil jih je z nebeškim kruhom.
Ko je Mojzes udaril po skali, je pritekla voda, *
tekla je v puščavi kot reka.
Gospod se je spomnil svoje svete obljube, *
ki jo je dal Abrahamu, svojemu služabniku. —
Izpeljal je svoje ljudstvo iz sužnosti *
ob radostnih vzklikih in velikem veselju.
Dal jim je obljubljeno deželo, *
polastili so se bogastva drugih narodov.
Zato pa naj bi se držali njegovih ukazov *
in spolnjevali Božje zapovedi.
—Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Gospod je izpeljal ljudstvo iz sužnosti ob veselem vzklikanju.
[L]
- Jezus je prava luč,
- ki razsvetljuje vsakega človeka.
PRVO BERILO
Iz pisma Kološanom (4, 2-18)
Sklep pisma
Bratje: V molitvi bodite stanovitni, čujte v njej in se zahvaljujte. Molite obenem tudi za nas, da Bog odpre vrata našemu nauku, da oznanimo Kristusovo skrivnost, zaradi katere sem tudi v vezeh, da bi jo razodel tako, kakor jo moram oznaniti.
Modro občujte s tistimi, ki so zunaj, in odkupujte čas. Vaša beseda bodi vedno prijazna, s soljo začinjena, da boste vedeli, kako je treba vsakemu odgovarjati.
Kaj je z menoj, vam bo vse povedal Tihik, ljubljeni brat in zvesti služabnik in sodelavec v Gospodu, ki sem vam ga prav zato poslal, da zveste, kako se nam godi, in potolaži vaša srca; z njim pa zvestega in ljubljenega brata Onezima, ki je izmed vas. Vse vam bosta sporočila, kako je tukaj.
Pozdravlja vas moj sojetnik Aristarh in Marko, Barnabov bratranec - o njem ste že dobili naročila; če pride k vam, ga sprejmite - in Jezus, imenovan Justus; ti so izmed obrezanih in so edini sodelavci za božje kraljestvo, ki so mi bili v tolažbo.
Pozdravlja vas vaš rojak Epafra, ki je služabnik Kristusa Jezusa in se v molitvah vedno bojuje za vas, da bi bili popolni in dovršeni v vsem, kar je božja volja. Pričam namreč zanj, da se veliko trudi za vas in za tiste, ki so v Laodiceji in v Hierapoli. Pozdravlja vas Luka, preljubi zdravnik, in Dema.
Pozdravite brate v Laodiceji in Nimfa in cerkev, ki je v njegovi hiši. In ko se pismo pri vas prebere, poskrbite, da se prebere tudi v laodicejski cerkvi; in pismo iz Laodiceje tudi vi preberite. In Arhipu recite: »Glej, da boš službo, ki si jo prejel v Gospodu, dobro opravljal.«
Pozdrav z mojo, Pavlovo roko. Spominjajte se mojih vezi. Milost z vami. Amen.
SPEV (Kol 4, 3; prim. Ps 50, 17)
Molimo drug za drugega, da Bog odpre vrata našemu nauku, * da oznanimo Kristusovo skrivnost.
Gospod, odpri naše ustnice, da bomo oznanjali tvojo hvalo, * da oznanimo Kristusovo skrivnost.
DRUGO BERILO
Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov
Iz govorov sv. Avguština, škofa (194. govor, 3-4)
Uživali in gledali bomo božjega Sina
Kdo more doumeti neizčrpne zaklade Kristusove modrosti in vednosti, ki se skriva v njegovem uboštvu? Zaradi nas je postal ubog, dasi je bil bogat, da bi po njegovem uboštvu mi obogateli. Ko si je privzel človeško umrljivost in v svoji osebi pretrpel smrt, se nam je pokazal v uboštvu človeške narave. Ni pa izgubil svojega bogastva, to mu ni bilo odvzeto, ampak ga je sklenil razodeti v prihodnosti. Kako veliko bogastvo pripravlja njim, ki ga ljubijo in vanj zaupajo!
Le delno spoznavamo, dokler ne pride, kar je popolno. Da ga bomo lahko gledali, kakršen je, nas spreminja v božjo podobo. On, ki je enak Očetu in v božji podobi, je vzel nase podobo svojih služabnikov. Edini božji Sin je postal Sin človekov, da bi vsi ljudje postali božji otroci. Svoje služabnike hrani s svojim lastnim telesom, da bodo svobodni mogli gledati njegovo božanstvo.
Zdaj smo božji otroci in se še ni pokazalo, kaj bomo. Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo gledali, kakšen je. Kaj neki so ti zakladi modrosti in vednosti, tisto božje bogastvo, ki nas edino more zadovoljiti? Kaj neki je tisto obilje sladkosti, ki nas edino more nasititi? To je Bog sam. Pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.
Psalmist poje v našem imenu in takole govori Gospodu: Nasičen bom, ko se mi bo razodelo tvoje veličastvo. Kristus in Oče sta eno. Kdor vidi njega, vidi Očeta. Vsemogočni Gospod je kralj veličastva. Ko nas bo spreobrnil k sebi, nam bo razodel svoje obličje in bomo rešeni. Takrat nas bo nasitil in zadosti nam bo.
O da bi se skoraj zgodilo to, kar pričakujemo! O da bi se razodelo nad nami božje veličastvo in nas zadovoljilo! O, da bi kmalu pili iz studenca žive vode in bili nasičeni! Ko hodimo v veri in potujemo v solzni dolini, smo lačni in žejni pravice in polni hrepenenja po Kristusovi lepoti, ki se bo razodela v božji podobi. Pobožno torej obhajajmo rojstvo Kristusa kot človeka.
Če še ne moremo doživeti njegovega večnega rojstva iz Očeta pred zgodnjo danico, obhajajmo danes njegovo rojstvo iz Device. Če še ne moremo doumeti, kako je njegovo ime bilo, še preden je sijalo sonce, priznajmo, da si je svoj prestol postavil na soncu.
Če še ne vidimo, kako kot Edinorojeni ostaja v Očetu, mislimo na Ženina, ki prihaja iz poročne sobe. Če še nismo pripravljeni na gostijo našega Očeta, pokleknimo vsaj pred jaslice našega Gospoda Jezusa Kristusa.