Brevir za 4. avgust 2020

SV. JANEZ MARIJA VIANNEY, DUHOVNIK
Obvezni god
Sv. Janez Vianney (1786–1859) je znan kot arški župnik, ki je s svojo preprostostjo in gorečnostjo kot spovednik, pridigar in spokornik privedel mnogo ljudi h Kristusu. Umrl je 4. avgusta 1859 v Arsu.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem,

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

 

Za duhovnika:
Duhovniški si ogenj v njem zanetil,
poklical v službo si ga in posvetil,
da kot predstojnik svetil bi občestvu:
duhovnik na veke.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 36   Usoda dobrih in hudobnih

Ne vznemirjaj se zaradi hudobnih, *

ne zavidaj hudodelcem.

Posušili se bodo naglo kakor trava, *

zveneli bodo kakor mlado zelenje. —

 

Upaj v Gospoda in delaj dobro, *

da boš varno živel v domači deželi.

Vesêli se v Gospodu, *

izpolnil ti bo vse želje. —

 

Izroči svojo pot Gospodu, *

upaj vanj in skrbel bo zate.

Dal bo, da kakor luč zasije tvoja pravičnost *

in tvoja pravica kakor sonce opoldne. —

 

Pomiri se v Gospodu in vanj zaupaj, *

ne razburjaj se, če malopridnež uspeva.

Nehaj se jeziti in premagaj togoto, *

nikar se ne srdi, da te jeza v greh ne zavede. —

 

Hudobneži bodo iztrebljeni, *

kateri pa v Gospoda zaupajo, bodo deželo posedli.

Še malo in ne bo več grešnika, *

iskal boš njegov prostor, pa ga ne boš našel.

Krotki bodo deželo posedli *

in mir uživali v obilju. —

Grešnik pripravlja hudo pravičnemu, *

z zobmi škriplje zoper njega.

Gospod pa se mu posmehuje, *

ker ve, da je blizu dan njegovega konca. —

 

Grešniki izdirajo meče *

in napenjajo svoje loke,

hočejo pobiti siromaka *

in pomoriti tiste, ki hodijo po pravi poti.

A njih meč se bo zadrl v njih lastna srca, *

zdrobili se bodo njihovi loki. —

 

Bolje je malo, kar ima pravični, *

kakor veliko bogastvo hudobnih.

Hudobni bodo svojo moč izgubili, *

pravične pa Gospod podpira. —

 

Gospod skrbi za življenje poštenih, *

njih dediščina ostane na veke.

Ne bodo osramočeni v času nesreče, *

ne bodo stradali v dnevih lakote. —

 

Grešniki zvenejo kakor cvetje na polju, *

kakor dim izginejo Božji sovražniki.

Krivični jemlje na posodo in ne vrača, *

pravični pa je usmiljen in radodaren. —

 

Od Boga blagoslovljeni bodo deželo posedli, *

od Boga prekleti bodo pokončani.

Gospod utrjuje pravičnemu človeku korake *

in ga vodi varno do cilja.

Ne obleži, četudi pade, *

ker ga Gospod drži za roko. —

 

Od mladih let še nisem doživel, *

da bi bil zapuščen pravični.

Postaral sem se, a še nisem videl, *

da bi njegovi otroci prosili kruha.

Vedno je usmiljen in rad posoja, *

njegovi potomci so blagoslovljeni. —

 

Ogibaj se hudega in delaj dobro, *

pa boš ostal na veke.

Gospod ljubi pravičnost *

in ne zapusti svojih zvestih.

Nepošteni bodo uničeni, *

izginil bo zarod brezbožnih.

Pravični bodo posedli deželo *

in v njej prebivali na veke. —

Pravični govori modro, *

vse, kar pove, je resnica.

Božji zakon nosi v svojem srcu, *

zato ne zaide na kriva pota.

Hudobni sicer nanj prežijo *

in mu strežejo po življenju.

Toda Gospod ga ne pusti v njihovi roki, *

varuje ga pred obsodbo. —

 

Zaupaj v Gospoda *

in spolnjuj njegove zapovedi.

Povišal te bo, da boš posedel deželo *

in videl ponižanje grešnikov.

Videl sem hudobneža, kako je bil prevzeten, *

kakor košato drevo se je šopiril.

Toda ni ga bilo več, ko sem spet prišel mimo; *

iskal sem ga, pa ga nisem našel. —

 

Žívi pošteno, išči pravico, *

kdor ljubi mir, ima veselo bodočnost.

Grešniki pa bodo zavrženi, *

iztrebljeno bo potomstvo hudobnih.

Pravičnim pride rešitev od Gospoda, *

ki je njih pribežališče ob času stiske.

Gospod jim pomaga in jih rešuje zlobnežev, *

osvobaja jih, ker se k njemu zatekajo. —

– Nauči me dobrote, modrosti in vednosti,
– saj verujem v tvoje zapovedi.

 

To mi je dal videti Gospod Bog: Glej, nastal je roj kobilic, v času, ko je začela poganjati otava, namreč trava, ki požene po kraljevi košnji. Ko so kobilice požrle skoraj vse zelenje polja, sem rekel: »Gospod Bog, prosim, odpusti! Kako bo Jakob obstal? Je že tako majhen!« Gospodu je bilo žal. »Ne bo se zgodilo,« je rekel Gospod. Še mi je dal videti Gospod Bog: Glej, Gospod Bog je poklical velik ogenj, ki naj požre veliko brezno. In je že požrl del kopnega. Tedaj sem dejal: »Gospod Bog, prosim, odnehaj! Kako bo Jakob obstal? Je že tako majhen!« Gospodu je bilo žal. »Tudi to se ne bo zgodilo,« je rekel Gospod Bog. Zopet mi je dal videti Gospod Bog: Glej, Gospod je stal ob zidu in je držal v roki svinčnico. Gospod mi je rekel: »Kaj vidiš, Amos?« Odgovoril sem: »Svinčnico.« Gospod mi pravi: »Glej, svinčnico nastavim po sredi svojega ljudstva, Izraela. Odslej mu ne bom več prizanašal. Opustošene bodo Izakove višave in razdejana bodo Izraelova svetišča, in z mečem se dvignem zoper Jeroboamovo hišo.«

Tedaj je poslal Amasija, duhovnik v Betelu, sporočilo Jeroboamu, izraelskemu kralju: »Amos snuje zoper tebe zaroto sredi Izraelove hiše; dežela ne more več prenašati vsega njegovega govorjenja. Zakaj Amos pravi: ›Jeroboam umrje po meču in Izrael bo izgnan daleč iz svoje dežele.‹

Potem veli Amasija Amosu: »Ti, videc, izgubi se! Beži v deželo Judovo! Tam jej svoj kruh in tam prerokuj! V Betelu pa odslej ne smeš več prerokovati, zakaj to je kraljevsko svetišče in kraljevska prestolnica!«

Amos je odgovoril Amasiju: »Nisem bil ne prerok ne sin preroka; bil sem pastir in sem gojil smokve. Gospod me je vzel, ko sem hodil za čredo, in mi je rekel: ›Pojdi, prerokuj mojemu ljudstvu Izraelu!‹ In sedaj poslušaj Gospodovo besedo: ›Ti praviš: 'ne smeš zoper Izraela prerokovati, ne smeš govoriti zoper Izakovo hišo!‹ Zato tako govori Gospod: ›Tvoja žena postane hotnica v mestu; tvoji sinovi in tvoje hčere bodo padli pod mečem, tvoja polja bodo razdeljena z merilno vrvco, ti sam boš umrl v ognušeni deželi in Izrael bo odpeljan v izgnanstvo daleč od svoje zemlje.‹ 

SPEV (Am 3, 7.8; 7,15)

Gospod Bog ne stori ničesar, ne da bi razodel svoj sklep svojim služabnikom prerokom. * Ko Gospod Bog govori, kdo bi ne prerokoval?

Gospod me je poklical, ko sem hodil za čredo, in mi je rekel: Pojdi, prerokuj mojemu ljudstvu! * Ko Gospod Bog govori, kdo bi ne prerokoval?

Sv. Janez Vianney (1786-1859), preprost a goreč župnik in katehet v Arsu v Franciji

 

Dragi moji, glejte, krščanski človek nima svojih zakladov na zemlji, ampak v nebesih. Zato moramo vso pozornost usmeriti tja, kjer je naš zaklad.

Lepo opravilo, lepa dolžnost za človeka je, da moli in ljubi. Poglejte, če molite in če ljubite, ste že na zemlji prišli do človekovega blaženstva.

Molitev nas združuje s samim Bogom. Kdor ima čisto srce in je združen z Bogom, je poln neke miline in prijetne opojnosti, poln luči, ki čudovito sije. V tesnem združenju se tedaj duša združi z Bogom kakor sveča s svečo in nihče ju več ne loči. Ta združitev Boga z ubogo stvarjo je nekaj čudovitega. V tem združenju je nedoumljiva sreča.

Postali smo molitve nevredni. Bog pa nam je v svoji dobroti dovolil, da se smemo pogovarjati z njim. Naša molitev je zanj kot prijetno kadilo.

Dragi moji, če imate ozko srce, ga bo molitev razširila, da boste lahko ljubili Boga. Molitev omogoča, da že tukaj okušamo nebesa in nekaj nebeškega prihaja v nas. Nikoli nas molitev ne pusti brez tolažbe. Kakor med teče v dušo in oslaja vse trpljenje. Vse bolečine se med dobro molitvijo topijo kakor sneg na soncu.

Molitev pomaga, da celo čas hitreje mine. Človeku pripravlja tako veselje, da nima časa za dolgčas. Poslušajte, ko sem bil župnik v Bressu, so skoraj vsi moji tovariši naokrog zboleli. Daleč sem jih hodil obiskovat in med potjo sem molil k dobremu Bogu. Ali verjamete, da se mi pot nikoli ni zdela dolga?

So tudi ljudje, ki se vtopijo v molitev kakor riba v vodo in se popolnoma izročijo dobremu Bogu. Njihovo srce ni razdeljeno. Kako ljubim te plemenite duše! Sveti Frančišek Asiški in sveta Koleta sta gledala našega Gospoda in se z njim pogovarjala kakor mi govorimo med seboj.

Če pa mi pridemo v cerkev, včasih ne vemo, kaj naj bi delali ali prosili. Kadar obiščemo človeka, vedno vemo, čemu smo prišli k njemu. Nekaterim pa se dozdeva, da bi bilo najbolj prav, če bi dobremu Bogu rekli le dve besedi: Odšel bom. Večkrat mislim: Če se obrnemo z molitvijo k Bogu, bomo pri njem dosegli, karkoli želimo, samo če ga prosimo z živo vero in s čistim srcem.

SPEV (2 Kor 4,17; 1 Kor 2, 9)

Naša sedanja lahka stiska nam pripravlja nad vso mero veliko, * večno bogastvo slave.

Oko ni videlo in uho ni slišalo in v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo: * večno bogastvo slave.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za duhovnika:
Skrbnó občestvo si učil in vodil,
s svetostjo lastno ga krepil in dvigal,
da Bógu bi ugajal, si se trudil
zvestó in iskreno.

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 42   Hrepenenje po Božjem svetišču

 

O Bog, prisodi mi pravico, *

vodi mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo.

Reši me hudobnega človeka, *

obvaruj me pred zvijačnim.

Ti, o Bog, si moja moč, zakaj me zavračaš? *

Zakaj hodim žalosten, ko me stiska sovražnik?

Pošlji svojo luč in svojo resnico, *

vodili me bosta in privedli na tvojo sveto goro.

Stopil bom k Božjemu oltarju, *

k Bogu mojega veselja in moje radosti.

Hvalil bom Boga, svojega Gospoda, *

igral mu bom na citre. —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš?

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj. —

Iz 38,10–14.17–20    Bridkosti umirajočega in veselje ozdravljenega

 

Premišljujem, ali bom res moral umreti *

pri svojih najboljših letih?

Rad bi še živel na zemlji, *

saj drugače ne bom gledal Gospoda.

Ne bom več videl živega človeka, *

ne prebivalcev na svetu. —

 

Dom mojega telesa se podere, *

odnesejo ga kakor pastirski šotor.

Nit mojega življenja se pretrga, *

kakor bi jo tkalec odrezal.

Gospod, komaj sem začel živeti, *

ne pusti me prehitro umreti.

Moj Bog, ponoči upam do jutra, *

menda ne boš končal kot lev mojega življenja?

Cvrčim kot mlada lastovka, *

ko se oziram za teboj brez prestanka. —

 

Gospod, rešil si moje življenje smrti, *

vse moje grehe si vrgel daleč od sebe.

Grobovi niso po tvoji volji *

in smrt ni po tvoji zamisli.

Kogar polože v jamo, *

bo čakal na tvojo besedo.

Moje življenje je tebi v slavo, *

kakor oče sinovom bom oznanjal tvojo hvalo.

Gospod, naj žívi in zdravi pojemo pesmi, *

prepevamo v tvojem svetišču. —

Ps 64   Zahvala za Božje dobrote

 

Tebe, Bog, naj proslavljajo na Sionu, *

tebi naj spolnjujejo svoje zaobljube.

K tebi se obrača sleherni smrtnik, *

ker si usmiljen in uslišuješ prošnje.

Težijo nas naše krivde, *

a ti jih odpuščaš.

Blagor mu, kogar izvoliš in sprejmeš, *

da prebiva v tvojih dvorih.

O da bi mogli uživati dobrote tvoje hiše *

in svetost tvojega svetišča!

Čudovito nas uslišuješ *

in z velikimi deli razodevaš svojo pravičnost.

Usliši nas, o Bog, naš zveličar, *

upanje vse zemlje in daljnega morja. —

 

S svojo močjo utrjuješ gore, *

z vsemogočnostjo se opasuješ.

Miriš bučanje morja, *

šumenje njegovih valov in hrup narodov. —

 

Prebivalci zemlje trepetajo *

pred tvojimi čudovitimi znamenji.

Ves svet napolnjuješ z veseljem *

od vzhoda do zahoda. —

 

Obiskuješ zemljo in jo napajaš, *

množiš njeno bogastvo.

Z blagodejnim dežjem zalivaš žitna polja *

in daješ zemlji rodovitnost.

Namakaš njene brazde in poravnavaš grude, *

rahljaš jo z dežjem in blagoslavljaš njeno brstje. —

 

Radodarno daješ dobro letino, *

kamor stopiš, vse postane rodovitno.

V pustinjah namakaš pašnike, *

z bujnim zelenjem venčaš griče.

Na livade se vsipajo črede, *

njive po dolinah se ogrinjajo z žitom.

Gospod, vse vriska in poje, *

vse te slavi in ti daje hvalo. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,49–56 (VII)       Hvala Božji postavi

 

Spomni se besede, ki si mi jo rekel, *

zbudila mi je upanje.

Tvoja obljuba me tolaži, *

v stiski me poživlja. —

 

Prevzetneži me silno napadajo, *

ne krenem od tvoje postave.

Tvojih vekotrajnih zapovedi se spominjam, *

v oporo so mi in v uteho. —

 

Grabi me jeza zaradi grešnikov, *

ki zapuščajo tvojo postavo.

Tvoje zakone opevam, *

ko potujem po tej zemlji. —

 

Gospod, še ponoči se te spominjam *

in premišljujem tvoje besede.

To je moja naloga na svetu, *

da spolnjujem tvoje zapovedi. —

Ps 52   Nespamet hudobnih

 

»Ni Boga,« govorijo neumneži v svoji nespameti. *

Pokvarjeni so, delajo hudo, ni ga, ki bi delal dobro.

Gospod Bog gleda z nebes na človeške otroke, *

ali je še kdo razumen in ga išče. —

 

Vsi so zablodili in se pokvarili, *

ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega.

Ali se ne bodo spametovali hudodelci, *

ki bi radi kakor kruh požrli Božje ljudstvo? —

 

Boga ne priznavajo, *

a kjer ni vzroka za strah, trepetajo.

Bog je že premagal naše preganjalce; *

osramočeni so, ker jih je zavrgel. —

 

O da bi prišla od Gospoda rešitev, *

rešitev Božjemu ljudstvu!

Ko bo Bog rešil svoje ljudstvo, *

se bodo njegovi izvoljeni radovali in veselili. —

Ps 53,1–6.8–9  Kličimo Boga na pomoč

 

O Bog, zavzemi se zame v svoji dobroti, *

s svojo mogočnostjo mi pomagaj do pravice.

O Bog, usliši mojo molitev, *

poslušaj moje prošnje. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

Gospod pa mi pomaga *

in mi varuje življenje. —

 

Zato bom vesel opravljal daritve, *

slavil bom tvoje ime, Gospod, ker si dober.

Rešil si me iz sleherne stiske *

in ponižal moje sovražnike. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

 

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

 

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

 

Za duhovnika:
Prejel si službo od Boga
pastirja in duhovnika,
da z deli in besedami
učil bi, posvetíl ljudi.

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

Ps 48   Bogastvo je varljivo

 

Čujte, vsi narodi, *

poslušajte, vsi prebivalci zemlje.

Prisluhnite vsi, preprosti in visoki, *

bogati in revni enako. —

 

Govoril bom to, kar je modro, *

in mislil na to, kar je pametno.

Prisluhnil bom izrekom modrih, *

ob brenkanju na strune bom skušal prodreti v skrivnosti. —

 

Čemú bi se bal v dneh stiske, *

ko me obdajajo hudobni?

Zanašajo se na premoženje *

in ponašajo se z obilnim bogastvom. —

 

Toda nihče ne more odkupiti sam sebe, *

niti zase dati Bogu odkupnine.

Previsoka je cena življenja, da bi jo mogel plačati, *

kdor bi hotel živeti vekomaj in ne videti smrti.

Umirajo pametni in nespametni, *

svoje bogastvo zapuščajo drugim. —

 

Grobovi so njih zadnja bivališča od roda do roda, *

četudi so pokrajine imenovali po sebi.

Naj človeka še tako častijo, nobeden ne obstane, *

podoben je živali, ki pogine. —

Umrli bodo prevzetni in vsi tisti, *

ki uživajo nad pridobljenimi uspehi.

Smrt jim bo za pastirja, *

pognala jih bo v jamo kakor trop v stajo.

Naenkrat se bodo znašli v grobu, *

razpadli bodo pod zemljo. —

 

Mene pa bo Gospod rešil iz groba *

in me vzel s seboj v slavo.

Ne bodi žalosten, če vidiš koga bogateti, *

če raste premoženje njegove hiše.

Ko umrje, ne vzame s seboj ničesar, *

ne pojde z njim v grob njegovo imetje. —

 

Čeprav se je v življenju bahal s svojim bogastvom *

in so mu zavidali njegovo srečo,

nikdar več ne bo gledal svetlobe, *

zadela ga bo usoda njegovih očetov. —

 

Le kaj je človek v blagostanju, če je brez modrosti, *

podoben je živali, ki pogine. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen