Brevir za 4. april 2012

[D]

1 Odpev Naše srce ječi, ko pričakujemo odrešenja svojega telesa.

2 Odpev Usliši, Gospod, mojo molitev, ozri se na mojo stisko.

3 Odpev Vekomaj bom zaupal v Božjo dobroto.

[L]

- Ko bom povzdignjen z zemlje,

- bom vse pritegnil k sebi.

 

Bratje: Prizadevajte si za mir z vsemi in za svetost, brez katere nihče ne bo videl Gospoda.

Pazite, da kdo ne izgubi božje milosti; da ne bo kaka grenka korenina pognala ter delala nadlege in bi se jih mnogo po njej okužilo; da ne bo kateri nečist ali posveten kakor Ezav, ki je za eno jed prodal pravice svojega prvorojenstva. Saj veste, da je tudi potlej, ko je želel postati deležen blagoslova, bil zavržen, kajti ni našel več priložnosti za spremembo, dasi jo je prosil s solzami.

Niste se namreč približali dotakljivi gori in gorečemu ognju in mraku in temi in nevihti in bučanju trombe in glasu besed, ob katerem so tisti, ki so ga slišali, prosili, naj se jim ne govori nobena beseda več. Kajti niso mogli prenesti ukaza: »Tudi če se žival dotakne gore, naj se kamna.« In tako strašna je bila prikazen, da je Mojzes rekel: »V strahu in trepetu sem.«

Približali ste se marveč gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu in tisočem angelov, svečanemu zboru in zboru prvorojencev, ki so zapisani v nebesih, in Bogu, sodniku vseh, in duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost, in sredniku nove zaveze, Jezusu, in krvi kropljenja, ki glasneje govori ko Abelova.

Glejte, da njega, ki govori, ne zavržete. Zakaj, če oni niso ubežali, ker so zavrgli tistega, ki je na zemlji govoril, bomo tem manj mi, ako bi zavračali njega, ki govori iz nebes. Njegov glas je takrat stresel zemljo, zdaj pa obeta: »Še enkrat bom stresel, ne samo zemljo, ampak tudi nebo.« »Še enkrat« pomeni, da se bo spremenilo, kar se kot narejeno stresa, da ostane to, kar se ne stresa.

Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, skazujmo hvaležnost ter služimo po njej Bogu, njemu po volji v svetem spoštovanju in strahu. Zakaj »naš Bog je ogenj, ki uničuje.«

SPEV (5 Mojz 5, 23.24; prim. Hebr 12, 22)

Ko ste slišali glas iz teme in je gora gorela v ognju, ste pristopili k Mojzesu in rekli: * Glej, Gospod, naš Bog, nam je pokazal svoje veličastvo in svojo veličino.

Zdaj ste se približali gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu. * Glej, Gospod, naš Bog, nam je pokazal svoje veličastvo in svojo veličino.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Gospod je jasno povedal, predragi bratje, kakšna je popolna ljubezen, s katero naj se ljubimo med seboj, ko je rekel: Večje ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje. Prej je bil torej rekel: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil, in temu dodal, kar ste zdaj slišali: Večje ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje. Iz tega sledi, kar pravi isti evangelist Janez v svojem pismu: Kakor je Kristus dal svoje življenje za nas, tako smo tudi mi dolžni za brate dati življenje, ljubeč se med seboj, kakor nas je on ljubil, ki je dal svoje življenje za nas.

Prav to se bere v Salomonovih Pregovorih: Če z mogočnim za mizo pri jedi sediš, pazi in spoznaj, kaj je predte postavljeno; in loti se jedi z zavestjo, da boš moral tudi ti kaj takega pripraviti. Katera je namreč miza mogočnega, če ne tista, s katere uživamo telo in kri njega, ki je dal svoje življenje za nas? In kaj pomeni, za njo sedeti, če ne, ponižno pristopiti? In kaj pomeni, paziti in spoznati, kaj se predte postavi, če ne, tako veliko milost vredno premišljevati? In kaj pomeni, lotiti se jedi z zavestjo, da moraš tudi ti kaj takega pripraviti, če ne to, kar sem dejal, da smo tudi mi dolžni za brate dati svoje življenje, kakor je Kristus dal svoje življenje za nas? Tako namreč pravi tudi apostol Peter: Kristus je za nas trpel in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah. To pomeni, kaj takega pripraviti. To so blaženi mučenci z gorečo ljubeznijo storili. Če ne obhajamo brez koristi njih spominov in pristopamo h Gospodovi mizi in gostiji, ki je tudi nje nasitila, moramo tudi mi kaj takega pripraviti kakor oni.

Pri tej mizi se jih namreč spominjamo ne tako kakor drugih, kateri v miru počivajo, da bi še zanje molili, marveč tako, da naj oni za nas prosijo, da bi hodili po njihovih stopinjah. Oni so pač že dosegli popolno ljubezen, ki je Gospod rekel, da ni večje od nje. Bratom so ponudili, česar so se pri Gospodovi mizi naužili.

Tega pa ne pravim tako, kakor da bi utegnili biti Gospodu Kristusu enaki, če za njega pričujemo do krvi. On je imel oblast dati svoje življenje in ga zopet vzeti; mi pa ne živimo, kakor dolgo bi hoteli, in umrjemo, četudi nočemo. On je kmalu po svoji smrti v sebi uničil smrt, mi pa smo po njegovi smrti rešeni smrti. Njegovo telo ni strohnelo, naše bo strohnelo in si ob koncu vekov po njem nadelo neminljivost. On nas ni potreboval, da bi nas odrešil, mi pa brez njega ne moremo nič storiti. On se je nam mladikam dal za trto, mi brez njega ne moremo imeti življenja.

Naposled, četudi bratje za brate umrjejo, vendar nobeden od mučencev ne prelije krvi za odpuščanje bratovih grehov; on pa je to za nas storil.

S tem nam je dal nekaj, ne da bi ga posnemali, marveč da lahko sebe zaradi tega blagrujemo. Če so torej mučenci za brate kri prelili, so ponudili le to, česar so se pri Gospodovi mizi naužili. Ljubimo se torej med seboj, kakor nas je tudi Kristus ljubil in za nas dal sam sebe.

 

SPEV (1 Jan 4, 9.11.10)

V tem se je razodela božja ljubezen do nas, da je Bog na svet poslal svojega edinorojenega Sina, da bi mi pa njem živeli. * Če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.

Bog nas je prej ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. * Če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, hotel si, da je tvoj Sin za nas vzel nase trpljenje križa in premagal oblast hudega duha. Prosimo te, naj dosežemo milost vstajenja po njem, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

[D]

[L]

Odpev 1 Na dan svoje stiske dvigam svoje roke k Bogu.

[D]

Odpev 2 Če smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli.

[D]

Odpev 3 Jezus Kristus nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odrešenje.

[D]

Kratko berilo  (Iz 50,5–7)
Vsemogočni Bog mi je odprl uho in se nisem upiral, nazaj se nisem umaknil. Svoj hrbet sem nudil njim, ki so me bili, svoje lice njim, ki so mi pulili brado, svojega obličja nisem skril sramotenju in pljunkom. Toda vsemogočni Gospod mi pomaga, zato nisem bil osramočen. Zaradi tega sem naredil svoj obraz ko kremen, saj sem vedel, da ne bom osramočen.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Kri Kristusa, ki je po Svetem Duhu sam sebe dal Bogu v brezmadežno daritev, očiščuje našo vest od mrtvih del za službo živemu Bogu.

V občestvu združeni obhajamo spomin Gospodovega trpljenja in prósimo:

Gospod, sprejel si pohujšanje križa,

– daj nam slavo svojega vstajenja.

Eden izmed tvojih prijateljev apostolov te je izdal,

– obvaruj svoje vernike vsake nezvestobe in odpada.

Na Oljski gori si prosil Očeta, naj gre kelih trpljenja mimo,

– pomagaj, da nam trpljenje nikoli ne zaduši zaupanja in zamori molitve.

Tvoje ljudstvo je kričalo, naj pride nanje tvoja kri,

– naj pride na nas in na vse ljudi kot studenec očiščenja in odrešenja.

Sklepna prošnja
O Bog, hotel si, da je tvoj Sin za nas vzel nase trpljenje križa in premagal oblast hudega duha. Prosimo te, naj dosežemo milost vstajenja po njem, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

[D]

Pesem v velikem tednu

Vsi verni veselimo se,
obhajajmo rešenja dni:
naš Jezus, vseh odrešenik,
vladarja smrti zmagal je.

 

Z zelenimi mladikami
vse ljudstvo h Kristusu hiti:
»Hozana, Davidov ti sin!«
mu kličejo, prepevajo.

 

Hitimo k njemu tudi mi,
saj kralj je naš dobrótljivi;
zelenje vzeli smo v roké
in pesmi naše ga slavé.

 

Naj milost Božja nas z neba
očisti grehov, reši zla,
da z dušo, vso očiščeno,
Gospodu hvalo pojemo.

 

Bogu Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

[D]

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Rim 15,3)
Kristus ni sebi ugodil, ampak kakor je pisano: Sramotenje tvojih sramotilcev me je zadelo.

– Res je nosil naše trpljenje
– in si naložil naše bolečine.

[L]

Odpev 1 Hudobni govorijo: Uničimo pravičnega, ker nasprotuje našim delom.

[D]

Odpev 2 Kristus je nosil grehe vseh in prosil za grešnike.

[D]

Odpev 3 V Kristusu imamo odrešenje po njegovi krvi, odpuščanje grehov.

[D]

Kratko berilo  (Ef 4,32–5,2)
Bodite drug do drugega dobri in usmiljeni in odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog po Kristusu vam odpustil. Posnemajte torej Boga kot ljubljeni otroci in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in se za nas dal v daritev in krvavo žrtev, Bogu v prijeten vonj.

Odpev k Moja duša Učenik pravi: Moj čas je blizu, pri tebi hočem obhajati veliko noč s svojimi učenci.

Odpev k Moja duša Učenik pravi: Moj čas je blizu, pri tebi hočem obhajati veliko noč s svojimi učenci.

Kalvarija je razsvetlila temo sveta. Prosímo, naj nikoli ne zapremo oči pred to lučjo:

Jezus Kristus, naš Gospod, pred velikim zborom so zoper tebe pričale mnoge krive priče,

– naj življenje kristjanov nikoli ne zatemni sijaja tvojega evangelija.

Nepričakovane spremembe v naravi ob tvoji smrti so pripravile stotnika, da te je priznal za Božjega Sina,

– razsvetli današnje ljudi, da bodo videli znamenja tvoje ljubezni in previdnosti v vsem stvarstvu.

Iz tvoje prebodene strani se je rodila Cerkev, ladja rešitve,

– naj bo ljudem vseh časov zakrament edinosti s teboj in med seboj.

S svojo smrtjo si uničil oblast smrti, ki je gospodovala nad svetom,

– obudi naše rajne brate in sestre v slavo vstajenja.

Sklepna prošnja
O Bog, hotel si, da je tvoj Sin za nas vzel nase trpljenje križa in premagal oblast hudega duha. Prosimo te, naj dosežemo milost vstajenja po njem, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.