Brevir za 4. marec 2025

[D]

1 Odpev Moj klic naj pride k tebi, Gospod, ne skrivaj pred menoj svojega obličja.

2 Odpev Usliši, Gospod, ponižno molitev.

3 Odpev Zemljo si ustvaril, Gospod, in tudi nebo je tvoje delo.

[L]

 

Job je odprl svoja usta in preklel svoj dan. Spregovoril je in rekel: »Naj zgine dan, ob katerem sem se rodil, in noč, ko se je reklo: deček je bil spočet. Tisti dan naj se spremeni v temo, naj ne skrbi zanj Bog od zgoraj, nanj naj ne posije svetloba. Naj se ga polastita tema in smrtna senca, teman oblak naj se nanj pogrezne, naj ga prestrašijo mraki dneva. Tisto noč naj vzame tema, naj se ne pridruži dnevom leta in naj ne pride med število mesecev.

Tista noč naj bo nerodovitna, vriskanje naj ne pride vanjo. Naj jo prekolnejo preklinjevalci dneva, ki so zmožni vzbuditi leviatana. Naj otemne zvezde njenega somraka, zaman naj pričakujejo svetlobe in naj ne vidi trepalnic jutranje zarje. Ker ni zaprla pred menoj vrat materinega telesa in ne prikrila muke pred mojimi očmi.

Zakaj nisem v materinem telesu umrl, ali izdihnil, ko sem prišel iz telesa? Zakaj so me sprejela kolena, zakaj prsi, da sem se hranil? Zakaj zdaj bi pokojno ležal, spal bi in tako imel mir s kralji in svetovalci zemlje, ki si gradijo groblje, ali s knezi, ki imajo zlata, ki svoje hiše polnijo s srebrom; ali bi ne bival, kakor zagreben splavljenec, kakor otročiči, ki niso videli svetlobe. Tam hudobneži nehajo besneti, ondi počivajo onemogli. Enako so ujetniki pokojni, ne slišijo glasu svojih priganjačev. Mali in veliki so tam enaki in suženj je osvobojen svojega gospodarja.

Zakaj se daje luč nesrečnemu in življenje v duši zagrenjenim, ki hrepenijo po smrti, pa ne pride, jo iščejo bolj ko zaklade, vriskajo od veselja, se radujejo, ko najdejo grob, možu, čigar steza je zastrta in ki ga je z ograjo Bog obkrožil?

Moj vsakdanji kruh je moje vzdihovanje in kakor voda se razliva moje rjovenje. Strašni, ki sem se ga bal, je prišel nadme, in ta, pred komer me je groza, me je zadel. Nimam miru, nimam počitka, nimam pokoja; prišla je nadloga.«

 

SPEV (Job 3, 24-26; 6,13)

Vsak dan vzdihujem in kakor voda se razliva moje tarnanje. * Tvoja jeza je prišla nadme, brez vsake pomoči sem.

Ali nisem brez vse moči, ali mi ni odvzeta sleherna opora? * Tvoja jeza je prišla nadme, brez vsake pomoči sem.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

O da bi te mogel spoznati, kakor ti mene poznaš, spoznati, kakor sem bil spoznan! Ti, moje duše moč, stopi vanjo in jo sebi priravnaj, da bo povsem tvoja last, brez madeža in brez gube! To je moje upanje, zato govorim; in v tem upanju se veselim, kadar se veselim svojega zdravja. Vse drugo v tem življenju je vredno le solza: tem manj solza, čim več jih kdo pretoči zanje, tem več solza, čim manj jih kdo prelije. Glej, resnico si ljubil. Zakaj kdor dela po resnici, pride k luči. Jaz hočem delati po resnici v svojem srcu, z izpovedjo pred teboj, po resnici v moji knjigi, z izpovedjo pred mnogimi pričami.

Tebi, Gospod, ki je tvojim očem odkrito vse brezno človeške vesti, kaj bi moglo biti tebi, Gospod, skrito v meni, tudi če bi se ne hotel tebi izpovedati? Saj bi le tebe prikrival sebi, ne sebe tebi. Zdaj pa, ko je moje vzdihovanje priča, kako malo sem samemu sebi po volji, zdaj si ti moj svetli žar in moje veselje, ti ljubezen moja, moje hrepenenje, tako da iz sramu pred sabo sebe zametujem in le tebe izbiram, tako da ne maram biti ne tebi ne sebi drugače všeč kakor po tebi.

Tebi, Gospod, sem očiten, kakršen koli že sem. In s kakšnim namenom se ti izpovedujem, sem ti že povedal. Vendar ne delam tega z besedami mesa in z glasovi, ampak z besedami duše in s klicem misli, ki ga razume tvoje uho.

Kadar sem hudoben, moja izpoved pred tabo ni drugega kakor to, da samemu sebi ne ugajam; kadar pa sem pobožen, moja izpoved pred tabo ni drugačna kakor priznanje, da tega ne štejem sebi v zaslugo. Zakaj ti, Gospod, blagoslavljaš pravičnega, a poprej ga opravičiš grešnika.

In tako se izraža moja izpoved pred tvojim obličjem, moj Bog, na tihem, in vendar ne na tihem: glas ji molči, toda čut srca ji vpije.

Ti si, ki me sodiš, Gospod. In čeprav nihče izmed ljudi ne ve, kaj je v človeku, kakor le duh človekov, ki je v njem, je v človeku vendarle nekaj, česar tudi sam duh človekov ne ve, ki je v njem. Ti, Gospod, pa veš za njegovo vse, saj si ga ti naredil.

Toda jaz, kakor se že preziram pred tvojim obličjem in se štejem za prst in pepel, jaz o tebi le vem nekaj, česar o sebi ne vem. Res je, da gledamo zdaj v zrcalu, nejasno, ne še iz obličja v obličje; zato sem, dokler potujem po zemlji ločen od tebe, sebi bolj pričujoč kakor tebi. Vendar pa toliko le vem, da te na noben način ni mogoče oškodovati; zase pa ne vem, katerim skušnjavam sem kos ustavljati se, katerim ne. Vendar trdno zaupam, da si ti zvest in nas ne pustiš skušati čez naše moči, ampak nam daješ obenem s skušnjavo tudi izhod, da jo moremo vzdržati.

Zato hočem izpovedati, kaj o sebi vem, izpovedati pa tudi, česa o sebi ne vem; zakaj tudi to, kar o sebi vem, vem le, ker me ti razsvetljuješ; a česar o sebi ne vem, tega toliko časa ne vem, dokler ne postane moja tema kakor poldan pred tvojim obličjem.

 

SPEV (Ps 138, 1. 2. 7)

Gospod, v dno duše gledaš in me poznaš do kraja. * Od daleč že poznaš vse moje misli.

Kako naj se izmaknem tvoji moči, kam naj ubežim pred tvojim obličjem? * Od daleč že poznaš vse moje misli.

[D]

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, vôdi svet po poti svojega miru in reda, da bo tvoja Cerkev lahko spolnjevala svoje poslanstvo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Opevam te, Gospod, in ljubim življenje brez graje.

2 Odpev Ne odteguj nam, Gospod, svojega usmiljenja.

3 Odpev O Bog, zapel ti bom novo pesem.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (5 Mz 30,11.14)
Zapoved, ki ti jo dajem, ni zate pretežka in ni daleč od tebe. Ta zapoved je prav blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo moreš spolnjevati.

– Tvoja beseda mi je kakor svetilka,
– je kakor luč na moji poti.
 

Molimo. Dobri Bog, apostolu Petru si razodel svoj načrt odrešenja za vse ljudi. Naj ti bodo všeč naša dejanja in naj služijo tvoji ljubezni in odrešitveni volji.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

1 Odpev Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj se posuši moja desnica.

2 Odpev Vpričo angelov, Gospod, ti bom prepeval.

3 Odpev Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, da prejme slavo in čast.