Brevir za 4. december 2018

Beseda Božja, ki izšla

si iz Očeta večnega,

si v teku časa bežnega

kot človek odrešila svet.

 

Razsvetli srca nam sedaj

in jih v ljubezni svoji vžgi,

da čuli bomo blagovest,

se varovali padca v greh.

 

Ko spet prišel boš kot sodnik,

odkrival tajne boš srca,

prisojal kazni grešnikom,

dajal plačilo izvoljenim.

 

Ne daj, da bi med grešniki

bili na vek obsojeni,

v nebeški raj pokliči nas

v veselje večnih radosti.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 9 B Prošnja za pomoč zoper skrite sovražnike

Gospod, zakaj stojiš od daleč *

in se skrivaš ob časih stiske?

Hudobnež se prevzetno napihuje; *

zalezuje reveža z zvijačami, ki si jih izmišlja.

Grešnik se bahavo razkazuje s svojim poželenjem, *

grabežljivec sam sebe hvali.

V napuhu grešnik zaničuje Gospoda *

in ga izziva v svoji predrznosti.

»Saj ni Boga, kdo naj me kaznuje?« *

Takšno je vse njegovo mišljenje.

Njegova pota so kar naprej srečna, *

za Božjo sodbo se nič ne meni.

Norčuje se iz vseh, ki mu ugovarjajo, *

in sam pri sebi modruje:

»Nihče me ne bo premaknil, *

še v svojih potomcih ne bom nesrečen.« —

 

Njegova usta so polna kletve, goljufije in zvijače, *

njegov jezik je zloben in hudoben.

Za hišo preži v zasedi, *

da bi nedolžnega ubil na skrivnem.

Svoje oči obrača na slabotnega, *

zalezuje ga kot lev iz skrivališča.

Iz zasede napade ubogega siromaka, *

ga zgrabi in potegne v svojo mrežo.

Plane in se vrže na reveže, *

ki padejo v njegove roke.

V svojem srcu meni: »Bog se nič ne briga, *

obrnil se je proč, ničesar ne vidi.« —

Vstani, Gospod Bog, vzdigni svojo roko, *

nikar ne pozabljaj nesrečnih.

Zakaj se hudodelec Bogu posmehuje? *

Zakaj govori: »Kaj Boga to briga!«

Ti vendar vidiš vso človeško bedo in žalost, *

vse rad sprejemaš v svoje naročje.

Tebi se izroča ubožec, *

ti si pomočnik siroti.

Zlomi moč brezvestnih in hudobnih, *

uniči hudobijo, da brez sledu izgine. —

 

Gospod kraljuje na vekov veke, *

nima nasprotnikov v svoji deželi.

Gospod, izpolnil si hrepenenje ubogih, *

okrepil njih srce in jim milostno prisluhnil.

Varuj pravico stiskanim in sirotam, *

naj jih nihče več ne strahuje. —

- Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodu,

- izravnajte steze našemu Bogu.

 

Zavrgel si, Gospod, svoje ljudstvo, Jakobovo hišo, ker so polni vedežev iz Vzhoda, čarovnikov kakor Filistejci, in sklepajo zveze s tujci. Njih dežela je polna srebra in zlata, njihovih zakladov ni konca; njih dežela je polna konj, njihovih vozov je brez števila. Njih dežela je polna malikov; molijo delo svojih rok, ki so ga njih prsti naredili. Uklonil se bo človek, ponižan bo mož: ne boš jim odpustil! Pojdi v skalovje, skrij se v prah iz strahu pred Gospodom, pred njegovim vzvišenim veličastvom!

Uklonila se bo ošabnost ljudi, ponižan bo napuh mož. Samo Gospod bo vzvišen tisti dan. Zakaj sodni dan Gospoda nad vojskami pride nad vse ošabne in visoke in nad vse vzvišene, da bodo ponižani; nad vse cedre Libanona, visoke in vzvišene, in nad vse basanske hraste, nad vse visoke gore in nad vse vzvišene griče; nad vse visoke stolpe in nad vse utrjene zidove; nad vse tarsiške ladje in nad vse dragocene reči.

Uklonila se bo ošabnost ljudi, ponižan bo napuh mož. Samo Gospod bo vzvišen tisti dan. Maliki izginejo popolnoma. Tedaj pojdejo v skalnate votline in zemeljske vdolbine iz strahu pred Gospodom, pred njegovim vzvišenim veličastvom, ko se dvigne, da prestraši zemljo.

Tisti dan bodo ljudje odvrgli svoje malike, srebrne in zlate, ki so si jih naredili, da bi jih molili, podganam in netopirjem, da pojdejo v skalnate dupline in skalnate razpoke iz strahu pred Gospodom, pred njegovim vzvišenim veličastvom, ko se dvigne, da prestraši zemljo.

Odpovejte se ljudem, katerih dih gre skozi nos! Kako malo so vredni!

Tisti dan bo Gospodova mladika v okras in čast, in sad zemlje v ponos in slavo za rešence Izraelove. Kdor tedaj v Sionu še ostane in je pri življenju v Jeruzalemu, se bo imenoval svet, vsak, ki je zapisan za življenje v Jeruzalemu.

Ko Vsemogočni izmije nesnago sionskih hčera in krvavo zadolžitev Jeruzalema odplakne iz njegove srede z duhom sodbe in z duhom očiščenja, potem ustvari Gospod na vsem prostoru sionskega griča in na vseh njegovih shodih oblak podnevi in dim ter žarek plamenečega ognja ponoči. Kajti nad vsem veličastvom bo baldahin, in zaslon bo za senco podnevi pred vročino in za obrambo in zavetje pred nevihto in dežjem.

 

SPEV (Iz 2, 11; Mt 24, 30)

Uklonila se bo ošabnost ljudi, ponižan bo človeški napuh. * Samo Gospod bo vzvišen tisti dan.

Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in slavo. * Samo Gospod bo vzvišen tisti dan.

Sv. Gregor Nacianški (330-389/390), eden eden velikih vzhodnih cerkvenih učiteljev, doma iz Kapadocije v Mali Aziji, kot carigrajski škof branilec nauka o Sveti Trojici

 

Božji Sin, rojen pred vsemi veki, neviden, nedojemljiv, netelesen, živi vir iz pravira, luč od luči, studenec neumrljivega življenja, točen Očetov odtis, neponarejen pečat, do zadnjega odtenka zvesta podoba, izraz Očetove misli, se je napotil k meni, ki sem mu podoben. Utelesil se je, da bi rešil moje telo. Z razumno dušo se je združil, da bi rešil mojo dušo, da bi umil sebi enake, in je sprejel vso našo usodo razen greha. Devica ga je spočela. Duh mu je s svetostjo prešinil duha in telo. (Hotel je primerno počastiti rojstvo in odlikovati devištvo). Bog se je po človeško razvijal, naj se to zdi še tako nemogoče. Ustvaril si je namreč človeško naravo, človek pa je sprejel božjo.

Tisti, ki vse bogati, je obubožal. Vzel je moje borno telo, da bi me s svojim bogastvom obogatil. Tisti, ki v vsej polnosti prekipeva, se čuti praznega. Za nekaj časa se je odrekel svoji slavi, da bi jaz dobil nekaj njegove polnosti.

Kako bogata in skrivnostna je do mene ta dobrota! Vtisnil mi je svojo podobo, pa je nisem varoval. Sprejel je moje telo, da bi rešil svojo sliko in dal človeku večnost. Spet se je združil z nami, vsekakor bolj čudovito kakor prej.

Bog se je učlovečil, ker je želel posvetiti človeka, da bi nas s svojo močjo rešil trinoga in nas privedel k sebi po svojem Sinu. Ta pa je to storil v Očetovo slavo, kateremu se v vsem pokorava.

Dobri pastir se je napotil po gorah in hribih, kjer si malikoval, šel je k tebi kakor k izgubljeni ovci. Dal je življenje za svoje ovce. Našel je izgubljeno ovco in jo potem zadel na tisto ramo, ki je nosila križ, ter jo tako prinesel nazaj v cerkveno življenje.

Za svetlim predhodnikom je zasijala čudovita luč, za glasnikom se je oglasila Beseda, za poročnim drugom je prišel Ženin. Gospod si je tako pripravljal svet narod, očiščen v vodi in Svetem Duhu.

Bog nam je bil potreben. Moral se je učlovečiti in umreti, da bi mi po njem živeli. Z njim smo umrli, da bi nas očistil. Z njim smo vstali, ker smo z njim umrli. Z njim smo dosegli slavo, ker smo z njim vstali.

 

SPEV (Gal 4, 4-5; Ef 2, 4; Rimlj 8, 3)

Čas se je dopolnil in Bog je poslal svojega Sina na svet, rojenega iz Device, podrejenega postavi, * da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo.

Bog nam je v svoji neizmerni ljubezni, s katero nas je vzljubil, poslal svojega Sina v podobi grešnega človeka, * da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo.

Sklepna prošnja
1. teden Molimo. Gospod Bog, ponižno prosimo, odpusti nam grehe in nam pomagaj v nevarnosti. Naj nas varuje in reši vsake sužnosti greha tvoj Sin, ki prihaja in s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Čuj iz višav veseli glas,

ki z upanjem navdaja nas.

Izgini temni mrak noči,

na nebu Jezus se blešči.

 

Oj, zdrami tužno se srce,

pogled povzdigni od zemlje.

Glej, nove zvezde blaga moč

razgnala bo nesrečno noč.

 

Že Božje Jagnje iz neba

se bliža v revni dol solza;

da strl bi grehov naših zlo,

v trpljenje Jezus gre voljno.

 

Le kdo za greh bi solz ne lil,

ki táko zlo nam je rodil?

Nebo zapušča večni Bog,

da pojde v smrt za greh otrók.

 

Ko zadnjič nam se bližal bo,

pretresel s strahom bo zemljo.

Pravični se ne bo ga bal,

krivični težko bo obstal.

 

Zahvala, čast in slava naj

iz src se dviga v sveti raj

Bogu dobrotnemu vsekdar

za milosti neskončni dar. Amen.

Ps 23   Gospod prihaja v svetišče

 

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami. —

 

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva. —

Tob 13,1–10     Gospod kaznuje in rešuje

 

Velik si, Gospod, na veke, *

vekomaj traja tvoje kraljevanje.

Ti človeka kaznuješ in rešuješ, *

ni ga, ki bi ubežal tvoji roki. —

 

Slavite Gospoda, njegovi ljubljenci, *

vpričo narodov ga hvalíte.

Zato vas je razkropil med narode, ki ga ne poznajo, *

da bi oznanjali njegova čudovita dela.

Vse ljudi naj bi poučili, *

da ni drugega vsemogočnega Boga razen njega. —

 

Pokoril nas je zaradi naših grehov, *

rešil nas bo zaradi svojega usmiljenja.

Poglejte vendar, kaj nam je storil, *

s svetim strahom in spoštovanjem ga slavite.

Kralja vekov poveličujte, *

poveličujte ga s svojimi deli. —

 

Slavil bom Gospoda v deželi svojega pregnanstva, *

pokazal je svoje veličastvo grešnemu ljudstvu.

Spreobrnite se, grešniki, *

vršite pravico pred Bogom. —

 

Verujte, da se vas bo usmilil; *

jaz se ga bom veselil z vso dušo.

Hvalite Gospoda, vsi njegovi izvoljeni, *

obhajajte praznike in ga slavite. —

Ps 32   Slavospev Božji vsemogočnosti

 

Pravični, radujte se v Gospodu, *

poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slavite Gospoda s citrami, *

igrajte mu na harfo z deseterimi strunami.

Pojte mu novo pesem, *

glasno mu pojte, da bo donelo. —

 

Gospodova beseda je resnična *

in vse njegovo delo je neoporečno.

Ljubi, kar je prav in pravično, *

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Nebo je narejeno z Gospodovo besedo *

in z dihom njegovih ust vse nebesno okrasje.

Kakor v mehu zbira morske vode *

in vodovje globin devlje v shrambe. —

 

Boj se Gospoda, vsa zemlja, *

pred njim naj trepetajo vsi prebivalci na svetu.

On je rekel in vse je nastalo, *

on je ukazal in je zaživelo.

Gospod prevrača sklepe narodov, *

obrača človeške načrte.

Gospodov načrt pa ostane vekomaj, *

njegovi sklepi veljajo od roda do roda. —

 

Blagor človeku, ki ima Boga za Gospoda, *

ljudstvu, ki si ga je izvolil za svojo lastnino.

Gospod se z nebes na nas ozira, *

vidi vse človeške otroke.

Iz svojega nebeškega bivališča *

gleda na vse prebivalce zemlje.

Vsakemu posebej srce oblikuje *

in gleda na vsa njegova dela. —

 

Vojskovodja ne zmaguje z močno vojsko, *

velika hrabrost ne reši junaka. 

Trume konj ne zadostujejo za zmago, *

nič ne zaležejo kljub veliki moči.

Gospodove oči so uprte v tiste, ki se ga bojijo *

in v njegovo moč zaupajo.

Gospod jih rešuje smrti *

in jih ob lakoti preživlja. —

 

Naše duše čakajo Gospoda, *

on je naš pomočnik in naša obramba.

Naša srca se radujejo v Gospodu, *

v njegovo sveto ime zaupamo.

Tvoja dobrota, Gospod, naj nas vedno spremlja, *

vdano upamo v tebe. —

Kratko berilo  (1 Mz 49,10)

Ne bo vzeto žezlo od Juda, ne vojvoda iz njegovega rodu, dokler ne pride tisti, ki mora biti poslan. On je pričakovanje narodov.

Nad teboj, Jeruzalem, bo zasijal Gospod.
— Nad teboj, Jeruzalem, bo zasijal Gospod.

In njegovo veličastvo se bo svetilo nad tabo.
— Nad teboj, Jeruzalem, bo zasijal Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Nad teboj, Jeruzalem, bo zasijal Gospod.