Brevir za 4. november 2019

SV. KAREL BOROMEJSKI, ŠKOF
Obvezni god
Sv. Karel Boromejski (1538–1584) je kot milanski škof in kardinal odločilno sodeloval pri prenovi v duhu sklepov tridentinskega vesoljnega cerkvenega zbora. Umrl je 3. novembra leta 1584.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem: škofom.

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

Za škofa:
Kot škofa ga je milost okrepila
in moč duha ga vedno je vodila,
da bi učil in pasel Božje ljudstvo
v tej vzvišeni službi.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 49   Pravo Božje češčenje

Najvišji Gospod, naš Bog, je spregovoril, *

poklical je vso zemljo od vzhoda do zahoda.

Z gore Sion se sveti Božje veličastvo, *

naš Bog prihaja med močnim grmenjem.

Pred njim gre užigajoč ogenj, *

nevihta divja okrog njega. —

 

Z višave Gospod kliče nebesa in zemljo, *

da bo sodil svoje ljudstvo:

»Zberite mi moje zveste, *

ki so z daritvijo sklenili z menoj zavezo.«

Nebesa oznanjajo Božjo pravičnost, *

priznavajo Boga za najvišjega sodnika. —

»Poslušaj,  moje ljudstvo, *

jaz ti bom govoril.

Hočem te opomniti: *

Le jaz sem tvoj Bog, le jaz edini.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam, *

vedno so mi pred očmi tvoje žrtve.

Ne potrebujem tvojega premoženja, *

ne imetja tvoje hiše. —

 

Moje so zveri po gozdovih, *

moje so številne gorske živali.

Poznam vse ptice pod nebom, *

zapovedujem vsemu, kar se giblje po polju.

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi; *

moj je namreč svet in vse, kar ga napolnjuje. —

 

Mar jem meso darovanih živali, *

mar pijem kri klavne daritve?

Daruj Bogu hvalno daritev *

in izpolni, kar si Najvišjemu obljubil.

Kliči me ob dnevu stiske, *

rešil te bom in pel mi boš slavo.« —

Bog očita grešniku: »Kaj naštevaš moje zapovedi *

in govoriš o moji zavezi?

V resnici pa moje zapovedi zavračaš *

in moje besede zaničuješ. —

 

Če vidiš tatu, z njim kradeš, *

in s prešuštniki se družiš.

Tvoja usta sejejo hudobijo, *

tvoj jezik je poln prevare. —

 

Kako rad govoriš zoper svojega brata; *

čeprav je sin tvoje matere, ga zasramuješ.

Vse to delaš – in jaz bi naj molčal? *

Misliš, da sem podoben tebi?

Grajati te moram: *

v obraz ti to očitam. —

 

Premislite to vi, ki name, pravičnega Boga, pozabljate, *

da vas ne kaznujem in vas nihče ne reši.

Časti me, kdor daruje hvalno daritev, *

kdor prav dela, tega bom zveličal.« —

– Poslušaj, moje ljudstvo, kaj ti govorim:
– Jaz sem Gospod, tvoj Bog.

 

Tiste dni je kralj pisal vsemu svojemu ljudstvu, naj bodo vsi en narod in naj sleherni zapusti svoje običaje. Vsa ljudstva so se vdala kraljevemu ukazu. Celo mnogim Izraelcem je bilo všeč njegovo bogočastje; darovali so malikom in skrunili soboto. Kralj je poslal po slih pisma v Jeruzalem in judovska mesta, naj žive po šegah, ki so bile deželi tuje; naj odpravijo žgalne, klavne in pitne daritve iz svetišča in naj oskrunijo sobote in praznike ter omadežujejo svetišče in svete; naj napravijo oltarje in gaje in malike ter darujejo svinjsko meso in nečiste živali; naj puste svoje sinove neobrezane in se skrunijo z vsakršno grdobijo in gnusobo. Tako naj bi pozabili postavo in odpravili vse zapovedi. Kdor koli pa bi ne ravnal po kraljevem ukazu, naj bi umrl. Te odredbe je dal za vse svoje kraljestvo pisati in postavil je vsemu ljudstvu nadzornike ter vsem judovskim mestom, mestu za mestom, ukazal darovati.

Izmed ljudstva so se jim mnogi pridružili, vsi, kateri so zapustili postavo; delali so hudo v deželi. Prisilili so Izraela, da se je skrival v vsakršnem pribežališču.

Petnajstega dne kasleva sto petinštiridesetega leta so postavili gnusobo opustošenja na oltarju. Tudi v Judovih mestih naokrog so postavili oltarje. In pri hišnih vratih in na ulicah so zažigali kadilo. Knjige postave, ki so jih našli, so raztrgali in na ognju sežgali. Kjer se je pri kom našla knjiga zaveze in če je kdo ravnal po postavi, ga je kraljev ukaz obsodil na smrt.

S tem nasiljem so mesec za mesecem v Izraelu nastopali zoper te, ki so jih našli po mestih. Petindvajsetega v mesecu so darovali na oltarju, ki je bil na žgalnem oltarju. Žene, ki so dale svoje otroke obrezati, so po povelju kaznovali s smrtjo in jim obešali otroke na vrat, njih hiše oplenili in tiste, ki so jih obrezali, pomorili.

Toda mnogi v Izraelu so ostali stanovitni in trdni pri sklepu, da ne bodo uživali nečistih jedi. Raje so hoteli v smrt, kakor da bi se omadeževali z jedmi in oskrunili svete zaveze, in so umrli. Silno huda kazen je pritiskala Izraela.

SPEV (Dan 9,18; Apd 4, 29)

Odpri svoje oči in poglej na naše opustošenje. Obdali so nas narodi, da bi nas kaznovali. * Ti, Gospod, stegni svojo desnico in nas reši.

In zdaj glej njihove grožnje in daj svojim služabnikom, da bodo z vso srčnostjo oznanjali tvojo besedo. * Ti, Gospod, stegni svojo desnico in nas reši.

Sv. Karel Boromejski (1538-1584), škof v Milanu, voditelj katoliške obnove po tridentinskem cerkvenem zboru

 

Priznam, slabotni smo. Toda Gospod nam daje vse potrebne pripomočke. Če le hočemo, si lahko pomagamo. Duhovnik naj živi neoporečno, angelsko čisto življenje, kakor se spodobi, toda naj ne zanemari ustreznih pripomočkov, kakor posta in molitev; naj se izogiblje slabe druščine in nevarnih poznanstev.

Ta ali oni se pritožuje, da se mu prebudi sto in sto misli, ki ga raztresajo, čim stopi v kor k molitvi ali gre maševat. Kaj pa je počel v zakristiji, preden je stopil v kor ali šel maševat? Se je kaj pripravil? Kaj je naredil zato, da bi bil zbran?

Bi rad zvedel, kako boš napredoval v krepostih in, če si bil že kdaj v koru zbran, kako bi postal še pozornejši, da bo tvoja služba ljubša Bogu? Poslušaj! Če se je v tebi že vnel kak plamenček božje ljubezni, se z njim ne ponašaj. Ne izpostavljaj ga vetru. Zapri vrata srca, da se ne ohladi. Kolikor moreš, se varuj raztresenosti.

Ostani z Bogom zbran in varuj se praznih pomenkov! Dolžan si poučevati in pridigati? Potrudi se, da najprej sam izpolniš, kar zahteva tvoj poklic. Sam vse uresniči! Pridigaj z vsakdanjim življenjem! Naj vidijo, da sam delaš, kar drugim govoriš. Potem ne bodo godrnjali in zmajevali z glavo nad tvojimi besedami. Skrbiš za duše? Ne zanemari sam sebe in ne daj se drugim tako brez mere, da zate nič ne ostane. Seveda moraš misliti na duše, ki zanje skrbiš, a pri tem nase le nikar ne pozabi.

Vedite, bratje, cerkvenim ljudem ni nič potrebnejše kot premišljevalna molitev pred vsako nalogo, med delom in po končanem opravilu. Pel bom, pravi prerok, pa bom razumel. Če deliš zakramente, brat, preudari, kaj delaš! Če mašuješ, pomisli, kaj daruješ! Če poješ v koru, se zavedaj, s kom govoriš in kaj! Če skrbiš za duše, premisli, s kakšno krvjo so očiščene. Vse naj se pri vas vrši v ljubezni. Tako boš neštevilne težave, ki jih, hočeš nočeš, srečuješ vsak dan (tako nam je pač usojeno), lahko premagal. Tako bomo našli moči, da se bo v nas in v drugih rodil Kristus.

SPEV (1 Tim 6,11; 4,11.12.6)

Prizadevaj si za pravico, pobožnost, vero, ljubezen, potrpežljivost, krotkost. * To zapoveduj in uči, bodi vernikom zgled!

To priporočaj bratom in boš dober služabnik Jezusa Kristusa. * To zapoveduj in uči, bodi vernikom zgled!

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za škofa:
Duhovnika, vodnika, učenika
bila naloga ti je podeljena,
da svoje ljudstvo bi v nebesa vodil,
delil mu darove.

 

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 83   Hrepenenje po Gospodovi hiši

 

Kako ljub je tvoj dom, Gospod vsemogočni; *

moja duša koprni po tvojih dvorih.

Moje srce in moje telo vriskata, *

kličeta k živemu Bogu.

Celo vrabec najde dom in lastovka gnezdo za svoje mladiče *

pri tvojem oltarju, moj kralj in moj Bog vsemogočni. —

 

Blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši, *

Gospod, vedno te hvalijo.

Blagor človeku, ki mu pomagaš, *

ko se odpravlja v tvoje svetišče. —

 

Ko hodi po suhi dolini, mu je kot zelenica, *

ki jo zgodnji dež pokrije z bujnim rastlinjem.

Potuje z vedno večjo močjo in hrepenenjem, *

da bo na sionski gori videl Gospoda. —

 

Gospod vsemogočni, sliši mojo molitev, *

o Bog, poslušaj svojega služabnika.

Ozri se, o Bog, naš varuh, *

poglej na obličje svojega maziljenca. —

 

En dan v tvojih dvorih *

je boljši kot tisoč drugih.

Rajši stojim v hiši svojega Boga na pragu, *

kakor da bi prebival v domovih grešnikov. —

 

Gospod Bog mi je kakor sonce in zavetje, *

Gospod daje milost in slavo.

Bog ne odkloni nobene dobrote *

tistim, ki živijo pošteno.

Gospod, Bog vsemogočni, *

blagor človeku, ki v tebe zaupa. —

Iz 2,2–5  Jeruzalem, mesto miru

 

Poslednje dni se bo zgodilo, *

da si bo Gospod pripravil svetišče na vrhu gore.

Gora se bo dvigala nad griči, *

k njej bodo hiteli vsi narodi. —

 

Številna ljudstva pojdejo tja in bodo govorila: *

»Pridite, pojdimo na goro v Božje svetišče!

Tam nas bo Gospod poučil o svojih potih, *

da bomo hodili po njegovih stezah.

Kajti s Siona bo prišla postava, *

iz Jeruzalema Gospodova beseda.« —

 

Sodil bo med narodi, *

delil bo pravico mnogim ljudstvom.

Prekovali bodo svoje meče in sulice, *

spremenili jih v poljsko orodje.

Ne vzdigne se več narod zoper narod, *

ne bodo se več vadili v vojskovanju. —

 

Božje ljudstvo, pridite, *

hodimo v Gospodovi luči. —

Ps 95   Gospod je vladar in sodnik vse zemlje

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

pojte Gospodu vse dežele!

Pojte Gospodu, njegovo ime slavite, *

dan na dan oznanjujte, da nas je rešil.

Pripovedujte med narodi o njegovem veličastvu, *

med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih. —

 

Velik je Gospod in nad vse hvale vreden, *

v svetem strahu mu je treba služiti.

Vsa druga božanstva so prazni maliki, *

naš Bog pa je ustvaril nebo in zemljo.

Njegov obraz odseva veličastvo in dostojanstvo, *

moč in sijaj napolnjujeta njegovo svetišče. —

 

Pojte slavo Gospodu, vsi narodi, *

priznajte čast in slavo njegovemu imenu.

Prinesite darove in stopite v njegove dvore, *

častite ga z vso slovesnostjo.

Zemlja naj zadrhti pred njegovim obličjem, *

narodi naj govorijo: »Gospod kraljuje.«

Vse vesolje nenehno vzdržuje, da ne omahne, *

ljudstva vlada po pravici. —

 

Veselijo naj se nebesa in zemlja naj se raduje, *

od veselja naj buči morje in kar ga napolnjuje.

Veselijo naj se polja s svojimi sadovi, *

naj se radujejo vsi naši gozdovi.

Veselimo se Gospoda, ki prihaja, *

ki prihaja, da bo sodil zemljo.

Sodil bo svet pravično *

in zveličal ljudstva v svoji zvestobi. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,89–96  (XII)   Hvala Božji postavi

 

Tvoja beseda, Gospod, velja za zmeraj, *

trdna je kakor nebesa.

Tvoja zvestoba traja od roda do roda, *

kakor si zemljo utrdil, tako ostane. —

 

Vse obstaja po tvojih zakonih, *

vse stvari tebi služijo.

Ko ne bi bila tvoja postava moje veselje, *

bi bil v svoji stiski že propadel. —

 

Na veke ne pozabim tvojih zapovedi, *

z njimi me poživljaš.

Tvoj sem, zato me reši, *

vedno iščem tvojo voljo. —

 

Grešniki že prežijo, da bi me pogubili, *

jaz pa premišljam tvojo postavo.

Spoznavam, da ima vsaka popolnost svoje meje, *

le tvoja beseda je neskončna. —

Ps 70   Gospod, ne zapusti me v starosti

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me zaradi svoje resnične ljubezni, *

poslušaj me in reši. —

 

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem.

Od tebe pričakujem rešitve, *

ti si moja trdnjava in moje zatočišče.

Moj Bog, iztrgaj me iz rok hudobneža, *

iz pesti krivičnika in zatiralca. —

 

Gospod Bog, ti si moje upanje, *

vate zaupam od mladosti.

Ko sem bil še v materinem telesu, *

si bil že ti moj varuh.

Od materinega naročja si že moja opora, *

vedno zaupam vate.

Bil sem pravo čudo za mnoge, *

ti si bil moje varno zavetje. —

 

Na ves glas te hvalim, *

ves dan ti pojem slavo.

Na stare dni me ne zavrzi; *

ko mi opešajo moči, me ne zapusti.  —

 

Moji sovražniki mi ne dajo pokoja, *

zaroto kujejo zoper mene, strežejo mi po življenju.

Pravijo: »Bog ga je zapustil, zasledujte ga in primite! *

Nikogar ni, ki bi ga rešil.« —

 

O Bog, ne oddalji se od mene, *

moj Bog, hiti mi pomagat.

Naj bodo ponižani vsi, ki mi želijo hudo, *

naj se sramujejo vsi, ki me spravljajo v nesrečo. —

Moj Bog, vate bom vedno zaupal, *

vsak dan bolj te bom hvalil.

Ves dan bom poveličeval tvoja čudovita dela *

in tvojo neizmerno dobroto. —

 

Gospod, tvojo moč bom razlagal, *

oznanjal tvojo neskončno pravičnost.

Moj Bog, učil si me od moje mladosti, *

tvoja čudovita dela hvalim še danes.

Tudi v starosti in osivelosti, *

o Bog, me ne zapusti.

Naj pričujem o tvoji moči svojemu rodu *

in o tvoji slavi vsem, ki pridejo za nami. —

 

Velike reči si naredil v svoji modrosti, *

o Bog, kdo bi enak bil tebi?

Dal si mi preživeti mnoge in hude stiske, *

pa si me spet okrepil in rešil skoraj iz smrti.

Daj, da me bodo spoštovali, *

znova me potolaži. —

 

S harfo bom slavil tvojo ljubezen, *

igral ti bom na citre, Najsvetejši.

Vesel ti bom prepeval hvalo, *

radoval se bom, ker si me rešil.

Vsak dan bom razglašal, da si pravičen, *

ker si ponižal vse, ki mi želijo nesrečo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

 

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

 

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

Za škofa:
Sam Sveti Duh te je izbral
in te obdaril z milostmi,
da vodiš in krepiš ljudi
z darovi mnogoterimi.

 

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

Ps 122 Vdano zaupanje v Boga

 

Svoje oči dvigam k tebi, *

ki prebivaš v nebesih.

Kot gledajo služabniki v svoje gospodarje, *

tako gledamo mi v tebe, svojega Gospoda.

Kot se ozirajo služabnice v svojo gospodinjo, *

tako se oziramo mi vate, dokler se nas ne usmiliš. —

 

Usmili se nas, Gospod, usmili, *

zakaj silno smo že siti preziranja.

Zasmehujejo nas bogati in ošabni, *

vsi smo do kraja potrti. —

Ps 123 Naša pomoč je v Gospodovem imenu

 

Premisli zdaj, Božje ljudstvo: *

Kaj bi bilo z nami brez Gospoda! —

 

Ko so zoper nas vstali, bi nas žive požrli, *

ker so se v nas besno zagnali.

Preplavili bi nas kakor razdivjane vode *

in odnesli kakor hudournik. —

 

Gospod, bodi zahvaljen, *

ker nas nisi njihovim zobem izročil.

Rešeni smo kakor ptica, *

ki se je ujela v lovčevo zanko.

Zanka se je pretrgala, *

in mi smo bili osvobojeni. —

 

Naša pomoč je v Gospodu, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!