Brevir za 31. julij 2024

[S]

[D]

1 Odpev Ljubim te, Gospod, moja moč in moj rešitelj.

2 Odpev Gospod me je rešil, ker me ljubi. 

3 Odpev Luč upanja mi prižigaš, Gospod, in temo razsvetljuješ.

 

Bratje! Sam jaz, Pavel, ki sem sicer med vami osebno skromen, odsoten pa pogumen proti vam, vas opominjam pri Kristusovi krotkosti in prizanesljivosti; prosim pa, da bi navzoč ne bil primoran pogumnosti pokazati s tisto odločnostjo, s katero mislim drzno nastopiti proti nekaterim, ki menijo, da živim po mesu. V mesu sicer živimo, pa se po mesu ne vojskujemo. Zakaj orožje našega vojskovanja ni meseno, ampak je močno za Boga, da ruši trdnjave: da podiramo naklepe in vsako visokost, ki se vzdiguje zoper božjo vednost; da podvržemo vsak razum pokorščini do Kristusa in da smo pripravljeni kaznovati vsako neposlušnost, kadar bo vaša poslušnost popolna.

Na to, kar je pred očmi, glejte. Če kdo vase zaupa, da je Kristusov, naj zopet to misli sam pri sebi, da smo tudi mi Kristusovi kakor on. Kajti če sebi v hvalo še kaj več rečem o naši oblasti, ki jo je Gospod dal v vašo spodbudo in ne v vaše podiranje, ne bom osramočen. Naj se nikar ne zdi, kakor da vas hočem s pismi strašiti. »Pisma so, pravijo, tehtna in krepka, če je pa osebno navzoč, je slaboten in njegov govor zanič.« Tak naj to pomisli: Kakršni smo v pismih z besedo, kadar nismo navzoči, takšni smo tudi navzoči v dejanju.

Ne drznemo se namreč prištevati ali primerjati nekaterim izmed tistih, ki sami sebe priporočajo; toda ker se merijo sami po sebi, so nespametni. Mi pa se ne bomo čez mero hvalili, ampak v mejah dejavnosti, ki nam jo je Bog začrtal, da moremo priti tudi do vas. Kajti ne stegamo se predaleč, kakor bi ne mogli priti do vas - saj smo tudi do vas prišli s Kristusovim evangelijem. Čez mero se ne hvalimo s tujimi trudi, ampak imamo upanje, da bomo ob rastoči vaši veri v preobilni meri postali veliki med vami po naši dejavnosti, tako da bomo oznanili evangelij onkraj vaših meja in se ne bomo hvalili v tujem območju s tem, kar je že storjeno. Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu. Kajti ni preskušen, kdor se sam priporoča, ampak kogar priporoča Gospod.

O da bi vi prenesli malo moje nespameti! Pa saj me tudi prenašate. Ljubosumen sem namreč na vas z božjo ljubosumnostjo; kajti enemu možu sem vas zaročil, da vas privedem Kristusu kot čisto devico. Bojim se pa, da bi se, kakor je kača Evo preslepila s svojo zvijačo, morda tudi vaše misli spačile in oddaljile od preproste vdanosti do Kristusa. Če namreč kdo pride in oznanja drugega Jezusa, ki ga mi nismo oznanili, ali prejemate drugega duha, ki ga niste prejeli, ali drug evangelij, ki ga niste prejeli, ste lepo prenašali! Mislim namreč, da nič ne zaostajam za »velikimi« apostoli. Čeprav sem nevešč v govoru, vendar nisem v znanju; to smo vam pokazali v vsakem pogledu v vseh rečeh.

 

SPEV (2 Kor 10, 3-4; Ef 6,16.17)

Živimo sicer v mesu, pa se po mesu ne vojskujemo; * zakaj orožje našega vojskovanja ni meseno.

Vzemite si ščit vere in meč duha, kar je božja beseda; * zakaj orožje našega vojskovanja ni meseno.

[L]

Sv. Ignacij Lojolski (1491-1556), ustanovitelj Družbe Jezusove, duhovni pisatelj in voditelj

 

Ignacij je zelo rad bral posvetne in izmišljene povesti, ki so opisovale izredna dela slavnih mož. Kakor hitro je okreval, je prosil, naj mu dajo takih knjig, da bi si z njimi krajšal čas. Toda v tej hiši niso imeli nič takega berila. Zato so mu dali knjigo, ki je imela naslov »Kristusovo življenje«, in še eno z naslovom »Cvetje svetnikov«. Obe sta bili pisani v domačem jeziku.

S pogostnim branjem teh dveh knjig je nekako vzljubil to, o čemer sta pisali. Večkrat je prešel od branja teh knjig k razmišljanju o rečeh, ki jih je v prejšnjih časih bral. In spet se je prepuščal ničevim mislim, v katerih se je prej pogosto zaustavljal, in mnogim drugim, kakor so mu pač prihajale.

Tedaj pa ga je v svojem usmiljenju Bog obiskal. Navdihnil mu je tudi misli v zvezi z branjem omenjenih dveh knjig. Ko je namreč prebiral življenje Kristusa, našega Gospoda, in življenje svetnikov, je sam pri sebi takole razmišljal: »Kaj če bi jaz storil, kar je storil sv. Frančišek? Ko bi delal, kar je delal sv. Dominik?« Taka razmišljanja so trajala dolgo časa. Potem pa so se mu povrnile spet tiste ničeve in posvetne misli in tudi v njih se je zadrževal dolgo časa. Misli so se vrstile in trajale vsaka po več ur.

Vendar je bil med temi mislimi razloček. Ko je razmišljal o posvetnih rečeh, je v njih užival; ko pa jih je utrujen pustil, se je čutil žalostnega in pustega. Kadar pa je premišljeval o spokornih delih, kakršna so delali svetniki, je čutil v srcu veliko tolažbo, ne le, ko je o tem razmišljal, temveč je bil vesel v srcu tudi še potem. Tega razločka pa sam niti ni opazil niti cenil, dokler se mu niso nekega dne odprle duhovne oči. Tedaj se je začudil nad to razliko in je iz lastnega izkustva spoznal, da se ga je po enih mislih lotevala žalost, po drugih pa veselje. To je bilo njegovo prvo spoznanje, ki ga je imel o božjih rečeh. Ko je pozneje začel duhovne vaje, je bilo razsvetljenje in spoznanje o razločevanju duhov prvo, kar je učil svoje tovariše.

 

SPEV (1 Pt 4,11.8)

Če kdo govorí, govôri kakor božje besede. Če kdo služi, naj služi kakor z močjo, ki jo daje Bog, * da se bo v vsem slavil Bog po Jezusu Kristusu.

Predvsem imejte močno ljubezen med seboj * da se bo v vsem slavil Bog po Jezusu Kristusu.

Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Bog, naš stvarnik, v svoji Cerkvi si poklical svetega Ignacija Lojolskega, da je delal za večjo slavo tvojega imena. Podpiraj nas, da se bomo z njegovo pomočjo in po njegovem zgledu borili za Božje kraljestvo in tudi mi dosegli venec v nebesih.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[L]

Pesem
Ignaciju zapojmo v čast,
ki družbo Jezusu je zbral,
bil mojster je besed, dejanj
in za Boga se vojskoval.

 

Posvetil sebe je, svoj red,
in delal in za to skrbel,
da Kristus bi zakraljeval
in vso temó bi zmot pregnal.

 

Navdih mu Svetega Duha
pokaže pot zveličanja,
v srcé se poglobi ljudi,
v duhovnih vajah jih uči.

 

Učence razposlal je v svet,
da vse daljave osvojé;
da Cerkev znova zacvete
v poganih, ki se prerodé.

 

Slavimo Troedinega,
ki naj nakloni tudi nam,
da se srčno vojskujemo,
za Kristusa se trudimo. Amen.

[D]

1 Odpev V tvoji luči, Gospod, nam vse postaja svetlo.

2 Odpev Velik si, Gospod, preslaven v svoji moči.

3 Odpev Vzklikajte Bogu z veselim glasom.

[S]

Spev z odpevom

[L]

Odpev k Hvaljen O da bi spoznal Kristusa in moč njegovega vstajenja ter svoj delež pri njegovem trpljenju.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Gospod Bog, naš stvarnik, v svoji Cerkvi si poklical svetega Ignacija Lojolskega, da je delal za večjo slavo tvojega imena. Podpiraj nas, da se bomo z njegovo pomočjo in po njegovem zgledu borili za Božje kraljestvo in tudi mi dosegli venec v nebesih.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (1 Pt 1,15–16)
Kakor je svet ta, ki vas je poklical, bodite tudi sami sveti v vsem vedênju. Zakaj pisano je: »Sveti bodite, ker sem jaz svet.«

– Tvoji duhovniki naj živijo pravično,
– tebi posvečeni naj se radujejo.
 

Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti se smemo opoldne odpočiti. Ozri se dobrotno na delo, ki smo ga opravili; popravi v njem, kar je zgrešeno, in pomagaj nam, da ga bomo končali, kot je tebi všeč.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

Pesem
Ignaciju zapojmo v čast,
ki družbo Jezusu je zbral,
bil mojster je besed, dejanj
in za Boga se vojskoval.

 

Posvetil sebe je, svoj red,
in delal in za to skrbel,
da Kristus bi zakraljeval
in vso temó bi zmot pregnal.

 

Navdih mu Svetega Duha
pokaže pot zveličanja,
v srcé se poglobi ljudi,
v duhovnih vajah jih uči.

 

Učence razposlal je v svet,
da vse daljave osvojé;
da Cerkev znova zacvete
v poganih, ki se prerodé.

 

Slavimo Troedinega,
ki naj nakloni tudi nam,
da se srčno vojskujemo,
za Kristusa se trudimo. Amen.

[D]

1 Odpev Ti me varuješ, Gospod, ne bojim se nikogar.

2 Odpev Koprnim po tvoji bližini, Gospod; nikar se pred menoj ne skrivaj.

3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.

[S]

[L]

Odpev k Moja duša Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, pogubi pa svojo dušo?

Odpev k Moja duša Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, pogubi pa svojo dušo?

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Gospod Bog, naš stvarnik, v svoji Cerkvi si poklical svetega Ignacija Lojolskega, da je delal za večjo slavo tvojega imena. Podpiraj nas, da se bomo z njegovo pomočjo in po njegovem zgledu borili za Božje kraljestvo in tudi mi dosegli venec v nebesih.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.