Brevir za 31. oktober 2021

[D]

1 Odpev Vsak dan te hočem slaviti, Gospod, aleluja.

2 Odpev Tvoje kraljestvo, Gospod, je kraljestvo vseh časov, aleluja.

3 Odpev Zvest si svojim obljubam, Gospod, in dober v vseh svojih delih, aleluja.

 

Filipov sin Aleksander Makedonski je šel iz ketejske dežele, pobil Darija, kralja Perzov in Medijcev ter zavladal na njegovem mestu kot prvi izmed Grkov. Izvojeval je mnoge vojne, zavzel trdnjave in pokončal kralje zemlje. Prišel je do kraja zemlje in dobil bojni plen mnogih narodov. In umolknila je zemlja pred njim. Zato se je prevzel in njegovo srce se je oholilo. Zbral je silno močno vojsko in zavladal deželam, narodom in kraljem, da so mu morali plačevati davek. Nato pa se je zgrudil na posteljo in spoznal, da bo moral umreti.

Poklical je svoje ugledne dvorjane, ki so bili od mladih nog z njim vzrejeni, in jim še v življenju razdelil svoje kraljestvo. Vladal je Aleksander dvanajst let; potem je umrl.

Njegovi dvorjani so se polastili oblasti vsak v svojem kraju. In vsi so si po njegovi smrti nadeli krone in njih sinovi za njimi veliko let; ti so namnožili nesrečo na zemlji.

Iz njih je pognala grešna korenina Antioh Epifan, sin kralja Antioha; poprej je bil talec v Rimu; zavladal pa je v 137. letu grškega kraljestva.

Tisti čas so iz Izraela izšli brezbožni sinovi, ki so mnoge pregovorili z besedami: »Pojdimo in sklenimo zavezo z neverniki, ki so okrog nas; zakaj odkar smo se od njih ločili, nas je zadelo mnogo hudega!« Ta predlog jim je ugajal. Nekateri izmed ljudstva so bili pripravljeni iti h kralju; in dal jim je oblast uvesti navade nevernikov. Sezidali so v Jeruzalemu telovadnico po poganskem običaju, napravili so si sprednjo kožico, odpadli od stare zaveze, se zvezali s pogani in se prodali, da so delali hudo.

Ko si je Antioh kraljestvo uredil, se mu je zahotelo zavladati nad Egiptom, da bi kraljeval dvema kraljestvoma. Šel je v Egipt z močno vojsko, z vozovi in sloni, s konjeniki in velikim brodovjem.

Začel je vojno z egiptovskim kraljem Ptolemejem. Ptolemej je pred njim pobegnil in utekel, padlo pa je veliko pobitih. Zavzeli so utrjena mesta v Egiptu in oplenil je egiptovsko deželo.

Ko je Antioh premagal Egipt, se je leta 143 vrnil; nato je z močno vojsko šel nad Izraela in prišel v Jeruzalem. Stopil je v svoji prevzetnosti v tempelj in vzel zlati kadilni oltar, svečnik in vse njegove priprave, mizo položnih hlebov, skodelice, sklede, zlate kadilnice, zagrinjalo, vence in zlati okras na tempeljskem pročelju; vse je odnesel. Vzel je srebro, zlato in dragoceno opravo in skrite zaklade, ki jih je našel. Z vsem je odšel v svojo deželo. Povzročil je morijo in govoril silno ošabno.

SPEV (2 Mkb 7, 33; Hebr 12, 11)

Gospod se za malo časa srdi, da nas pokori in kaznuje. * Vendar naš Bog se bo spet usmilil svojih služabnikov.

Nobeno strahovanje se ne zdi veselo, ampak bridko; pozneje pa daje tistim, ki so po njem izučeni, miru polni sad pravičnosti. * Vendar naš Bog se bo spet usmilil svojih služabnikov.

Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor (1962-65) je prenovil liturgijo ter zastavil pomembne smernice za dejavnejšo vlogo laikov, ekumensko približevanje drugim cerkvam in medverski dialog

 

Mir ni le v tem, da ni vojne, niti ni to zgolj utrjevanje ravnotežja med nasprotniki niti ni posledica nasilne zasedbe; mir v pravem in polnem pomenu je delo pravičnosti. Mir je sad reda, ki ga je položil v človeško družbo njen božji ustanovitelj in ki naj ga uresničijo ljudje, žejni vedno popolnejše pravičnosti. Res je, da je splošna blaginja po svoji prvobitni naravi podrejena večnemu zakonu, a v tem, kar zahteva v določenih okoliščinah, je zaradi zgodovinskega razvoja podvržena nenehnim spremembam. Zato ni mir nikoli za vedno pridobljen, marveč ga je treba neprestano graditi. Ker je vrh tega še človekova volja nestalna in ranjena po grehu, zahteva skrb za mir od vsakogar, da stalno obvladuje svoje strasti, od zakonite oblasti pa trajno budnost.

To pa še ni dovolj. Na svetu ni mogoče doseči miru, če niso zavarovane osebne dobrine in če si ljudje ne morejo neovirano medsebojno priobčevati bogastev svojega srca in razuma. Če hočemo zagotoviti mir, je nujno potrebno imeti odločno voljo spoštovati druge ljudi in narode ter njihovo dostojanstvo in vztrajno si prizadevati za bratsko sožitje. Mir je torej tudi sad ljubezni, ki gre vse dalje od tega, kar zmore uresničiti pravičnost.

Zemeljski mir, ki izvira iz ljubezni do bližnjega, je podoba in učinek miru Jezusa Kristusa, ki izhaja iz Boga Očeta. Učlovečeni božji Sin, knez miru, je namreč s svojim križem vse ljudi spravil z Bogom, znova vse zedinil v eno ljudstvo in eno telo, v svojem lastnem mesu uničil sovraštvo in z vstajenjem poveličan razlil Duha ljubezni v srca ljudi.

Zato vneto pozivamo vse kristjane, naj izvršujejo resnico v ljubezni in naj se združijo z ljudmi, ki so iskreno za mir, da bi mir izprosili in vzpostavili. Prežeti od tega duha si ne moremo kaj, da bi ne izrekli priznanja tistim, ki se pri uveljavljanju svojih pravic odrekajo sili ter se zatekajo k obrambnim sredstvom. Ta sredstva so, spotoma povedano, tudi slabšim na voljo, če se to le da izvesti tako, da niso kršene pravice in dolžnosti drugih, posameznikov ali družbe.

 

SPEV (Prim. 1 Kron 29, 11-12; 2 Mkb l, 24)

Tvoja, o Gospod, je moč, tvoje je kraljestvo, ti gospoduješ nad vsem. * Daj mir, Gospod, v naših dneh.

Gospod Bog, stvarnik vesoljstva, strašni in močni, pravični in usmiljeni. * Daj mir, Gospod, v naših dneh.

[L]

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti ti prav in hvalevredno služimo. Naj nas ne ovirajo naši grehi, ko hitimo odrešenju naproti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Čudovit si, Gospod, v nebeških višavah, aleluja.

2 Odpev Hvale vreden si, Gospod, in poveličevan na veke, aleluja.

3 Odpev Hvalite Gospoda, nebesa, aleluja.

Spev z odpevom

[L]

Odpev k Hvaljen Ljubiti Boga z vsem srcem in bližnjega kakor sam sebe je več kot vse žgalne in druge daritve.

[D]

[L]

Sklepna prošnja
Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti ti prav in hvalevredno služimo. Naj nas ne ovirajo naši grehi, ko hitimo odrešenju naproti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Rim 8,22–23)
Vemo, da doslej vse stvarstvo skupno zdihuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa.

– Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda.
– Moje življenje rešuje smrti.
 

Pesem
O Kristus, vseh odrešenik,
ohrani rod izvoljeni
in na priprošnjo Matere
usliši nas, služabnike!

 

Svetniki dragi, blaženi,
odvrnite vse od ljudi,
kar hudega je in še bo
in kar na svetu je bilo.

 

Očakov in prerokov zbor,
apostolov izbrani krog,
vam vsem se priporočamo,
da nam izprosite pomoč.

 

Mučenci neustrašeni
in spoznavalci blaženi,
izgnanci vsi vas prosimo:
vabite k sebi nas v nebo.

 

Deviški in meniški cvet,
prijeten Bogu, čist in svet,
naj posreduje še za nas,
da snidemo se v Kristusu.

 

Slavimo Troedinega,
in vseh zveličanih naj zbor
pomaga našim hvalnicam,
da počaste Boga še bolj.

Amen.

1 Odpev Tvojim svetim, Gospod, bo sijala večna luč in neminljivost časov, aleluja.

 —

2 Odpev Božje mesto Jeruzalem, veselilo se boš svojih otrok, ker bodo vsi blagoslovljeni in se bodo zbrali pri Gospodu, aleluja.

 —

3 Odpev Svetniki so prepevali novo pesem pred Božjim in Jagnjetovim prestolom. Njihov glas je odmeval po vsej zemlji, aleluja.

 —

Kratko berilo  (Heb 12,22–24a)
Približali ste se gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu in tisočem angelov, svečanemu zboru in zboru prvorojencev, ki so zapisani v nebesih, in Bogu, sodniku vseh in duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost, in sredniku nove zaveze, Jezusu, in krvi kropljenja, ki glasneje govori ko Abelova.

Odpev k Moja duša Tebe hvali apostolov slavni zbor, tebe prerokov hvalevredno število, tebe mučencev sijajna vojska, tebe Sveta Trojica, en Bog, vsi svetniki in izvoljeni enodušno poveličujejo.

Odpev k Moja duša Tebe hvali apostolov slavni zbor, tebe prerokov hvalevredno število, tebe mučencev sijajna vojska, tebe Sveta Trojica, en Bog, vsi svetniki in izvoljeni enodušno poveličujejo.

Bog je sreča vseh svetnikov, veselimo se in ga prosimo:

Neskončno modri Bog, Kristus je postavil apostole za temelj Cerkve,

– ohrani svoje vernike v njihovem nauku.

Mučencem si dal srčnost, da so s krvjo pričevali zate,

– naj bomo kristjani zveste priče tvojega Sina.

Svetim devicam si podelil izreden dar, da so posnemale deviškega Kristusa,

– naj spoznamo v tebi posvečenem devištvu posebno znamenje nebeških dobrin.

V svetnikih nam razodevaš svojo navzočnost, svojo podobo in besedo,

– ko jih častimo, naj čutimo tvojo bližino.

Umrlim podeli, da bodo vekomaj v družbi Device Marije, svetega Jožefa in vseh svetnikov,

– po njihovi priprošnji tudi nas milostno pridruži nebeškim zborom.

Sklepna prošnja
Vsemogočni večni Bog, tvoja Cerkev se danes veseli skupnega praznika vseh svetnikov in slavi njihove zasluge. Prosimo, naj nam nepregledna množica naših svetih bratov in sester izprosi tvoje obilno usmiljenje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.