Brevir za 31. januar 2026

[S]

[D]

1 Odpev Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, ki jo izkazuje človeškemu rodu.

2 Odpev Videli so Božja dela in čudovito Božjo moč.

3 Odpev Pravični vidijo in se veselijo in skušajo razumeti Gospodovo dobroto.

 

Tiste dni je Gospod govoril Mojzesu: »Pojdi na to Abarimsko pogorje, na goro Nebo, ki je v moabski deželi nasproti Jerihi, in poglej kanaansko deželo, ki jo dajem v last Izraelovim sinovom! Potem umri na gori, ki pojdeš nanjo, in se pridruži svojemu ljudstvu, kakor je umrl tvoj brat Aron na gori Hor in bil pridružen svojemu ljudstvu; zato ker sta se pregrešila zoper mene med Izraelovimi sinovi pri vodi Meribi v Kadesu v Sinski puščavi, ker me nista kot Svetega izpričala pred Izraelovimi sinovi! Kajti videl boš pred seboj deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom, vanjo pa ne pojdeš.«

Mojzes je šel z moabskih planjav na goro Nebo, na vrh Fasge, ki je nasproti Jerihi. In Gospod mu je pokazal vso deželo: Galaad do Dana, ves Neftali, pokrajino Efraimovo in Manasejevo, vso pokrajino Judovo do Zahodnega morja, Negeb in okolico, nižino palmovega mesta Jerihe do Segora. In Gospod mu je rekel: »To je dežela, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, ko sem govoril: ,Tvojemu zarodu jo dam!' Dal sem ti, da jo s svojimi očmi vidiš, vanjo pa ne pojdeš!«

In ondi v moabski deželi je umrl Mojzes, Gospodov služabnik, po Gospodovem povelju. In pokopali so ga v dolini v moabski deželi, nasproti Bet-Peoru, a za njegov grob nihče ni zvedel do današnjega dne. Mojzes je pa imel sto in dvajset let, ko je umrl; oko mu ni otemnelo in njegova moč ni opešala. Izraelovi sinovi so objokovali Mojzesa na moabskih planjavah trideset dni; potem so pretekli dnevi jokanja in žalovanja za Mojzesom.

Nunov sin Jozue pa je bil napolnjen z duhom modrosti. Mojzes je namreč nanj položil svoje roke. In Izraelovi sinovi so ga poslušali in delali, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

In ni vstal več prerok v Izraelu enak Mojzesu, s katerim je bil Gospod občeval od obličja do obličja, z vsemi znamenji in čudeži, ki jih je kot Gospodov poslanec delal v egiptovski deželi pred faraonom in nad vsemi njegovimi služabniki in nad vso njegovo deželo, in z vsemi deli močne roke in z vsemi velikimi, strašnimi rečmi, ki jih je storil Mojzes pred očmi vsega Izraela.

 

SPEV (Jan 1,14.16.17; Sir 24, 23)

Beseda se je učlovečila med nami, polna milosti in resnice, in iz njene polnosti smo vsi prejeli. * Postava je bila dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.

Postave in naredbe je dal Mojzes kot dediščino za Jakobovo hišo. * Postava je bila dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.

[L]

Sv. Janez Bosko (1815-1888), ustanovitelj salezijancev in soustanovitelj Hčera Marije Pomočnice za vzgojo mladine, pisec številnih pisem in poljudnih spisov

Če hočemo zares dobro svojim gojencem in jih naučiti, da bodo spolnjevali svoje dolžnosti, nikoli ne pozabimo, da moramo biti kakor starši tej naši dragi mladini. Zanjo sem najraje delal, se zanjo prizadeval, njej sem posvetil svoje duhovniško poslanstvo in vso našo salezijansko družbo.

Kolikokrat sem se moral prepričati, moji dragi sinovi, o tej veliki resnici v svojem dolgem delovanju! Gotovo se je lažje razburjati kakor potrpeti, groziti otroku kakor ga prepričati. Dejal bi celo, da je lažje za našo nepotrpežljivost in prevzetnost kaznovati tiste, ki se upirajo, kakor pa jih poboljšati s tem, da jih vztrajno in dobrohotno prenašamo.

Ljubezen, kot vam jo priporočam, je tista, ki jo je imel sveti Pavel do svojih vernikov, komaj spreobrnjenih h Gospodovi veri. Ta ljubezen ga je pogosto spravljala v žalost in ga silila k prepričevanju, kadar jih je videl, da so manj ubogljivi in se ne ozirajo na njegovo prizadevanje.

Nikoli ne dopustite vtisa, da ste kaj ukrenili v razburjenosti. Zelo težko je pri kaznovanju ohraniti tisto mirnost, ki ne daje vtisa, da ravnamo zaradi obrambe oblasti ali zaradi razdraženosti.

Tiste, nad katerimi moramo izvajati kakšno oblast, imejmo vedno za svoje sinove. Dajmo se jim takorekoč v službo, kakor Jezus, ki je prišel, da bi ubogal, ne pa ukazoval. Sramujmo se, če bi kdaj dali vtis, da hočemo gospodovati. Ne gospodujmo jim, ampak jim služimo z največjim veseljem.

Tako je delal Jezus s svojimi apostoli. Prenašal je njihovo nevednost, neotesanost in malovernost. Z grešniki pa je ravnal s tako domačnostjo in ljubeznivostjo, da so se nekateri čudili, drugi pa skoro pohujšali, spet drugim pa je vzbujal sveto upanje na božje odpuščanje. Zato nam je rekel, naj se učimo od njega krotkosti in srčne ponižnosti.

Ker so torej naši sinovi, se nikar ne jezimo, kadar je treba odpravljati njihove napake, ali se vsaj obvladajmo, da bodo opazili, kako smo zatrli jezo v sebi.

V duši ne sme biti razburjenja, v očeh ne zaničevanja, in ne sramotilne besede na jeziku. Za sedanji trenutek naj v nas prevlada sočutje, za prihodnost pa upanje. Tako boste resnični očetje in boste zares uspeli poboljšati svoje sinove.

V določenih težkih trenutkih bolj pomaga, če se priporočimo Bogu, se pred njim ponižamo, kakor pa izbruhnemo v poplavo besed, ki z ene strani povzročajo samo zlo v tistem, ki jih sliši, z druge strani pa nikakršne koristi v tistem, ki jih zasluži.

 

SPEV (Mr 10,13-14; Mt 18, 5)

Jezusu so prinašali otročiče, da bi se jih dotaknil, učenci pa so prinašalce grajali. Toda Jezus je rekel: * Pustite otročičem, naj prihajajo k meni in ne branite jim, takih je namreč božje kraljestvo.

Kdor takega otroka sprejme v mojem imenu, mene sprejme. * Pustite otročičem, naj prihajajo k meni in ne branite jim, takih je namreč božje kraljestvo.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, vir veselja, svetemu Janezu Bosku si dal, da je postal oče in učitelj mladine. Naj tudi mi z enako ljubeznijo iščemo le duše in tako služimo tebi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[S]

[D]

1 Odpev Pri meni si, Gospod; zvest si, kjerkoli me vodiš.

2 Odpev Tvoja modrost, Gospod, naj bo pri meni in z menoj dela.

3 Odpev Gospodova zvestoba traja vekomaj.

[S]

Spev z odpevom

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, vir veselja, svetemu Janezu Bosku si dal, da je postal oče in učitelj mladine. Naj tudi mi z enako ljubeznijo iščemo le duše in tako služimo tebi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Gal 5,26; 6,2)
Ne bodimo željni prazne časti, da bi drug drugega izzivali, drug drugemu zavidali. Drug drugega bremena nosíte in tako spolníte Kristusovo postavo.

– Kako dobro in prijetno je, če bratje živijo skupaj.
– Gospod jih blagoslavlja in jim daje življenje na veke.

Molimo. O Bog, večna ljubezen, daj, da bomo vedno v tvoji ljubezni. Tako bomo ljubili tebe nad vse, svoje brate in sestre pa zaradi tebe.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

1 Odpev Prosite, kar je v mir svetemu mestu, aleluja.

2 Odpev Od jutra do večera zaupam v Gospoda, aleluja.

3 Odpev V Jezusovem imenu se pripogne vsako koleno v nebesih in na zemlji, aleluja.

[L]

Odpev k Moja duša Ko je Jezus videl množico, je šel na goro in začel učiti.

Odpev k Moja duša Ko je Jezus videl množico, je šel na goro in začel učiti.

[D]

[L]

Sklepna prošnja
Gospod, naš Bog, pomagaj nam, da bomo tebe z vsem srcem častili in vsakega človeka ljubili v Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.