Brevir za 31. januar 2024

O Jezus, vseh odrešenik,
svetnikov večna krona si,
današnji dan bolj milostno
poslušaj, ko te prosimo.

 

Svetnik današnji proslavíl
ime je tvoje pred ljudmi,
zato ga vsi pozdravljamo,
ko god njegov obhajamo.

 

Le tebi bil je vedno zvest,
se trudil za zveličanje,
na bežno ni navezoval
nikoli svojega srca.

 

Podeli nam dobrotljivo,
da hodimo za njim zvestó,
in po njegovi prošnji nam,
služabnikom, odpusti greh.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 102 Hvalnica Gospodovemu usmiljenju

Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda, *

njegovo sveto ime naj slavi vse moje bitje.

Iz vsega srca bi ga rad hvalil, *

in nobene njegovih dobrot ne pozabil. —

 

On odpušča vse moje krivde, *

ozdravlja vse moje slabosti.

Rešuje moje življenje smrti, *

venča me z milostjo in usmiljenjem.

Z dobrotami nasičuje moje življenje *

in mladost se mi obnavlja kakor orlu. —

 

Gospodova dela so pravična, *

vsem zatiranim vrača pravico.

Pokazal je Mojzesu svoja pota, *

Izraelovim sinovom svoja dela. —

Gospod je milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in zelo milosrčen.

Ne spominja se več naših grehov, *

njegova nevolja ne traja dolgo.

Ne ravna z nami po naših grehih, *

ne vrača nam po naših krivdah. —

 

Kakor se nebo visoko boči nad zemljo, *

tako njegova ljubezen objema vse, ki ga spoštujejo.

Kakor je sončni vzhod daleč od zahoda, *

odriva od nas naše pregrehe.

Kakor je oče usmiljen z otroki, *

tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo. —

 

Dobro ve, kakšni smo, saj nas je ustvaril, *

spominja se, da smo iz zemlje.

Človekovi dnevi so kakor trava, *

razcveti se kakor roža na polju.

Komaj veter vanjo zaveje, že ji cvetje odpade, *

kmalu se nihče več ne spominja, kje je cvetela. —

– Gospod, naj doumem smisel tvojih zapovedi
– in premišljujem tvoja čudovita dela.

 

O času pa in uri, bratje, ne potrebujete, da bi vam pisali. Zakaj sami dobro veste, da pride dan Gospodov kakor tat ponoči. Ko bodo namreč govorili: »Mir in varnost,« takrat jim pride nagla poguba kakor noseči porodna bolečina in ne bodo ubežali.

Vi pa, bratje, niste v temi, da bi vas ta dan zalotil kakor tat. Zakaj vsi vi ste otroci luči in otroci dneva; nismo (otroci) noči in ne teme.

Torej ne spimo kakor drugi, ampak čujmo in bodimo trezni. Zakaj, kateri spe, ponoči spe, in kateri se opijajo, se ponoči opijajo. Mi pa, ki smo otroci dneva, bodimo trezni ter si nadenimo oklep vere in ljubezni in za čelado upanje zveličanja. Kajti Bog nas ni namenil za jezo, marveč da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi, naj bedimo ali spimo, z njim živeli. Zato se tolažite med seboj in spodbujajte drug drugega, kakor to že delate.

Prosimo vas pa, bratje, priznavajte tiste, ki se trudijo med vami in so vaši predstojniki v Gospodu ter vas opominjajo, in imejte jih zaradi njih dela v prav veliki ljubezni. Živite v miru med seboj.

Opominjamo pa vas, bratje, svarite neredne, tolažite malodušne, skrbite za slabotne, potrpežljivi bodite z vsemi. Glejte, da kdo ne bo vračal komu hudega s hudim, ampak prizadevajte si vedno za to, kar je dobro za vas in za vse.

Vedno se veselite. Neprenehoma molite. V vsem bodite hvaležni: zakaj to je v Kristusu Jezusu božja volja do vas.

Duha ne ugašajte, prerokovanja ne zaničujte, vse pa preskušajte, in kar je dobro, ohranite. Vsakršne pregrehe se zdržite.

Sam Bog miru pa naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu Gospoda našega Jezusa Kristusa. Zvest je ta, ki vas kliče, in on bo to tudi spolnil.

Bratje, molite za nas. Pozdravite vse brate s svetim poljubom. Rotim vas pri Gospodu, da preberete to pismo vsem svetim bratom.

Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa z vami. Amen.

SPEV (1 Tes 5, 9; Kol 1,13)

Bog nas ni namenil za jezo, marveč da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu. * On je za nas umrl, da bi mi z njim živeli.

Bog nas je rešil iz oblasti teme in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina. * On je za nas umrl, da bi mi z njim živeli.

Sv. Janez Bosko (1815-1888), ustanovitelj salezijancev in soustanovitelj Hčera Marije Pomočnice za vzgojo mladine, pisec številnih pisem in poljudnih spisov

Če hočemo zares dobro svojim gojencem in jih naučiti, da bodo spolnjevali svoje dolžnosti, nikoli ne pozabimo, da moramo biti kakor starši tej naši dragi mladini. Zanjo sem najraje delal, se zanjo prizadeval, njej sem posvetil svoje duhovniško poslanstvo in vso našo salezijansko družbo.

Kolikokrat sem se moral prepričati, moji dragi sinovi, o tej veliki resnici v svojem dolgem delovanju! Gotovo se je lažje razburjati kakor potrpeti, groziti otroku kakor ga prepričati. Dejal bi celo, da je lažje za našo nepotrpežljivost in prevzetnost kaznovati tiste, ki se upirajo, kakor pa jih poboljšati s tem, da jih vztrajno in dobrohotno prenašamo.

Ljubezen, kot vam jo priporočam, je tista, ki jo je imel sveti Pavel do svojih vernikov, komaj spreobrnjenih h Gospodovi veri. Ta ljubezen ga je pogosto spravljala v žalost in ga silila k prepričevanju, kadar jih je videl, da so manj ubogljivi in se ne ozirajo na njegovo prizadevanje.

Nikoli ne dopustite vtisa, da ste kaj ukrenili v razburjenosti. Zelo težko je pri kaznovanju ohraniti tisto mirnost, ki ne daje vtisa, da ravnamo zaradi obrambe oblasti ali zaradi razdraženosti.

Tiste, nad katerimi moramo izvajati kakšno oblast, imejmo vedno za svoje sinove. Dajmo se jim takorekoč v službo, kakor Jezus, ki je prišel, da bi ubogal, ne pa ukazoval. Sramujmo se, če bi kdaj dali vtis, da hočemo gospodovati. Ne gospodujmo jim, ampak jim služimo z največjim veseljem.

Tako je delal Jezus s svojimi apostoli. Prenašal je njihovo nevednost, neotesanost in malovernost. Z grešniki pa je ravnal s tako domačnostjo in ljubeznivostjo, da so se nekateri čudili, drugi pa skoro pohujšali, spet drugim pa je vzbujal sveto upanje na božje odpuščanje. Zato nam je rekel, naj se učimo od njega krotkosti in srčne ponižnosti.

Ker so torej naši sinovi, se nikar ne jezimo, kadar je treba odpravljati njihove napake, ali se vsaj obvladajmo, da bodo opazili, kako smo zatrli jezo v sebi.

V duši ne sme biti razburjenja, v očeh ne zaničevanja, in ne sramotilne besede na jeziku. Za sedanji trenutek naj v nas prevlada sočutje, za prihodnost pa upanje. Tako boste resnični očetje in boste zares uspeli poboljšati svoje sinove.

V določenih težkih trenutkih bolj pomaga, če se priporočimo Bogu, se pred njim ponižamo, kakor pa izbruhnemo v poplavo besed, ki z ene strani povzročajo samo zlo v tistem, ki jih sliši, z druge strani pa nikakršne koristi v tistem, ki jih zasluži.

 

SPEV (Mr 10,13-14; Mt 18, 5)

Jezusu so prinašali otročiče, da bi se jih dotaknil, učenci pa so prinašalce grajali. Toda Jezus je rekel: * Pustite otročičem, naj prihajajo k meni in ne branite jim, takih je namreč božje kraljestvo.

Kdor takega otroka sprejme v mojem imenu, mene sprejme. * Pustite otročičem, naj prihajajo k meni in ne branite jim, takih je namreč božje kraljestvo.