Brevir za 31. januar 2013
Četrtek, Sv. Janez Bosko, obvezni god, četrtek pred prvim petkom
Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Info …
SV. JANEZ BOSKO, DUHOVNIK, USTANOVITELJ SALEZIJANCEV
Obvezni god
Sv. Janez Bosko (1815–1888) je ustanovitelj redovne družine salezijancev in soustanovitelj Hčera Marije Pomočnice. Bil je velik vzgojitelj, apostol zapuščene mladine in pospeševalec duhovniških poklicev. Umrl je 31. januarja leta 1888 v Turinu v Italiji.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali svetim možem: vzgojiteljem
Obvezni god
Sv. Janez Bosko (1815–1888) je ustanovitelj redovne družine salezijancev in soustanovitelj Hčera Marije Pomočnice. Bil je velik vzgojitelj, apostol zapuščene mladine in pospeševalec duhovniških poklicev. Umrl je 31. januarja leta 1888 v Turinu v Italiji.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali svetim možem: vzgojiteljem
Izberi skupne molitve:
Povabilo
Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Odpev
Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih.
Ali: Na praznik svetega Janeza slavimo našega Boga.
Ali: Na praznik svetega Janeza slavimo našega Boga.
O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *
pokaži nam svojo dobroto.
Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *
naj tvoje zveličanje osreči vse narode.
Odpev
Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih.
Ali: Na praznik svetega Janeza slavimo našega Boga.
Ali: Na praznik svetega Janeza slavimo našega Boga.
slavijo naj te vsa ljudstva.
Veselijo in radujejo naj se narodi, *
ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.
Odpev
Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih.
Ali: Na praznik svetega Janeza slavimo našega Boga.
Ali: Na praznik svetega Janeza slavimo našega Boga.
slavijo naj te vsa ljudstva.
Zemlja je obrodila svoje sadove, *
Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.
Bog je zares dober, *
zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
Odpev
Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih .
Ali: Na praznik svetega Janeza slavimo našega Boga .
Ali: Na praznik svetega Janeza slavimo našega Boga .
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev
Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih.
Ali: Na praznik svetega Janeza slavimo našega Boga.
Ali: Na praznik svetega Janeza slavimo našega Boga.
Bogoslužno branje
Psalmi so od četrtka III. tedna
Lastno
2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
[S]
Pesem
O Jezus, vseh odrešenik,
svetnikov večna krona si,
današnji dan bolj milostno
poslušaj, ko te prosimo.
svetnikov večna krona si,
današnji dan bolj milostno
poslušaj, ko te prosimo.
Svetnik današnji proslavíl
ime je tvoje pred ljudmi,
zato ga vsi pozdravljamo,
ko god njegov obhajamo.
ime je tvoje pred ljudmi,
zato ga vsi pozdravljamo,
ko god njegov obhajamo.
Le tebi bil je vedno zvest,
se trudil za zveličanje,
na bežno ni navezoval
nikoli svojega srca.
se trudil za zveličanje,
na bežno ni navezoval
nikoli svojega srca.
Podeli nam dobrotljivo,
da hodimo za njim zvestó,
in po njegovi prošnji nam,
služabnikom, odpusti greh.
da hodimo za njim zvestó,
in po njegovi prošnji nam,
služabnikom, odpusti greh.
Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.
[D]
1 Odpev Poglej, Gospod, kako smo osramočeni.Ps 88,39–53 Žalostinka nad razvalino Davidove hiše
Obudil nam je mogočnega Zveličarja v hiši svojega služabnika Davida (Lk 1,69).
IV
O Bog, odklonil si svojega maziljenca in ga zavrgel, *
hudo si se nanj razsrdil.
Ovrgel si zavezo s svojim služabnikom, *
v prah si poteptal njegovo krono.
Porušil si vsa njegova mesta, *
njegove utrdbe spremenil v razvaline.
Vsi, ki hodijo mimo, plenijo njegove hiše, *
sramota je postal svojim sosedom. —
Povzdignil si desnico njegovih nasprotnikov, *
z veseljem napolnil vse njegove sovražnike.
Skrhal si ostrino njegovega meča *
in ga v boju nisi podpiral.
Naredil si konec njegovemu sijaju, *
na tla si treščil njegov prestol.
Skrajšal si dneve njegovega kraljestva, *
pokril si ga s sramoto. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Poglej, Gospod, kako smo osramočeni.
2 Odpev Izhajam iz Davidovega rodu kakor blesteča jutranja zvezda.
V
Gospod, ali se boš vedno skrival, *
ali bo tvoja nevolja gorela kot ogenj?
Spomni se, kako kratko je naše življenje, *
kako si vse ljudi ustvaril minljive.
Kdo je med živimi, ki ne bo okusil smrti, *
kdo bo ušel njeni neizprosni roki? —
Gospod, kje so tvoje nekdanje obljube, *
ki si jih Davidu prisegel pri svoji zvestobi?
Spomni se sramote svojih služabnikov, *
na sebi nosimo sovraštvo vseh narodov.
Gospod, glej, kako nas napadajo, *
kako žalijo tvoje izvoljeno ljudstvo.
Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *
zdaj in vselej. Tako se zgodi, amen. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Izhajam iz Davidovega rodu kakor blesteča jutranja zvezda.
3 Odpev Naša leta preminejo kakor trava; ti, o Bog, pa si večen.
Ps 89 Gospodov blagoslov bodi nad nami
En dan je pri Gospodu kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan (2 Pt 3,8).
Gospod, k tebi smo se zatekali *
vse čase in rodove.
Preden so nastale gore in se je oblikovala zemlja, *
si ti, o Bog, od vekomaj do vekomaj. —
Po tvoji volji se človek vrača v zemljo *
kakor si rekel: »V prah se povrneš.«
Tisoč let je zate kakor dan, ki je minil včeraj, *
ali kakor bežeča nočna ura. —
Ljudje izginejo kot jutranje sanje, *
preminejo kot trava na polju.
Zjutraj je sveža in zelena, *
zvečer jo pokosijo in posušijo. —
Nad nas se zgrinja tvoja pravična jeza, *
tvoja gorečnost nas vznemirja.
Ti vidiš našo krivdo, *
ti vidiš naše skrivne grehe. —
Vsi naši dnevi minevajo v tvoji nevolji, *
kot vzdih končujemo vsa svoja leta.
Sedemdeset let je doba našega življenja, *
osemdeset, če smo krepki.
Največ izmed njih je polnih truda in bolečine, *
hitro minevajo in mi izginemo.
Kdo doume silo tvoje jeze, *
kdo tvoj gnev, ki ga tvoja čast zahteva? —
Úči nas misliti na minljivost življenja, *
da pridemo do prave modrosti.
Gospod, obrni se k nam, kaj čakaš? *
Bodi usmiljen s svojimi služabniki.
Hitro nas napolni s svojo milostjo, *
vse življenje se bomo radovali in veselili.
Razvesêli nas za dni, ko smo bili ponižani, *
za čas, ki smo ga preživeli v nesreči. —
Pokaži svojo ljubezen svojim služabnikom *
in svojo dobrotljivost njih otrokom.
Blagoslov našega Boga in Gospoda *
naj bo nad nami.
Delo naših rok, Gospod, podpiraj *
in blagoslôvi naša opravila. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Naša leta preminejo kakor trava; ti, o Bog, pa si večen.
– V tebi, Gospod, je vir vsega življenja.
– V tvoji luči nam vse postaja svetlo.
– V tvoji luči nam vse postaja svetlo.
PRVO BERILO
Iz pete Mojzesove knjige (30,1-20)
Obljuba milosti po izgnanstvu
Tiste dni je Mojzes govoril ljudstvu: »Ako pridejo nadte vse te reči, blagoslov in prekletstvo, ki sem ti jih predočil, in si jih vzameš k srcu med vsemi narodi, med katere te je pognal Gospod, tvoj Bog, in se povrneš h Gospodu, svojemu Bogu, in boš poslušal ti in tvoji otroci njegov glas povsem, kakor ti danes zapovedujem, z vsem srcem in vso dušo, bo Gospod, tvoj Bog, spremenil tvojo usodo in se te usmilil in te zopet zbral izmed vseh ljudstev, med katera te je razkropil Gospod, tvoj Bog. Če bi bil razkropljen do konca neba, te bo zbral Gospod, tvoj Bog, tudi od ondod in te spravil od tam. Gospod, tvoj Bog, te bo pripeljal v deželo, ki so jo posedli tvoji očetje, in jo boš dobil v last; storil te bo srečnejšega in številnejšega od tvojih očetov.
Gospod, tvoj Bog, bo obrezal tvoje srce in srce tvojega zaroda, da boš ljubil Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo, da boš mogel živeti. Gospod, tvoj Bog, bo zvrnil vsa ta prekletstva na tvoje sovražnike in nasprotnike, ki so te preganjali. Ti pa boš zopet poslušal Gospodov glas in spolnjeval vse njegove zapovedi, ki ti jih danes dajem. Gospod, tvoj Bog, ti bo dal izobilje pri vsem delu tvojih rok, pri sadu tvojega telesa, pri pokotu tvoje živine in pri sadu tvoje zemlje. Kajti Gospod se te bo v tvojo srečo zopet veselil, kakor se je veselil tvojih očetov, če boš poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in spolnjeval njegove zapovedi in zakone, zapisane v tej knjigi postave, če se z vsem srcem in vso dušo povrneš h Gospodu, svojemu Bogu.
Kajti ta zapoved, ki ti jo danes dajem, ni zate pretežka in ni daleč od tebe. Ni na nebu, da bi mogel reči: »Kdo nam stopi do neba, da nam jo prinese in nam jo oznani, da jo spolnimo? Tudi ni onkraj morja, da bi mogel reči: ,Kdo nam pojde čez morje, da nam jo prinese in nam jo oznani, da jo spolnimo?' Ampak zapoved je prav blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo moreš spolnjevati.
Glej, predložil sem ti danes življenje in srečo, smrt in nesrečo. Kar ti danes zapovedujem, je: Ljubi Gospoda, svojega Boga, hodi po njegovih stopinjah in spolnjuj njegove zapovedi, zakone in naredbe! In živel boš in se množil, in Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslavljal v deželi, ki greš vanjo, da jo prejmeš v last. Ako se pa tvoje srce odvrne in ne boš slušal in se boš dal zapeljati, da bi molil druge bogove in jim služil, vam danes oznanjam, da boste gotovo preminuli; ne boste dolgo živeli v deželi, kamor greš čez Jordan, da jo prejmeš v last.
Danes kličem za pričo proti vam nebo in zemljo: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izvoli torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod! Ljubi Gospoda, svojega Boga, poslušaj njegov glas in drži se njega! Kajti to je zate življenje in dolgotrajno bivanje v deželi, ki jo je Gospod s prisego obljubil dati tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.«
SPEV (Jer 29,13-14; Mt 7,7)
Gospod, pošlji svojo modrost od prestola svojega veličastva, da bo pri meni in da bo z menoj delala. * Da vedno spoznam, kaj ti je všeč.
Gospod, daj mi svojo modrost. * Da vedno spoznam, kaj ti je všeč.
[L]
DRUGO BERILO
Sv. Janez Bosko (1815-1888), ustanovitelj salezijancev in soustanovitelj Hčera Marije Pomočnice za vzgojo mladine, pisec številnih pisem in poljudnih spisov
Iz pisem sv. Janeza Boska, duhovnika
Moje najljubše prizadevanje in delo
Če hočemo zares dobro svojim gojencem in jih naučiti, da bodo spolnjevali svoje dolžnosti, nikoli ne pozabimo, da moramo biti kakor starši tej naši dragi mladini. Zanjo sem najraje delal, se zanjo prizadeval, njej sem posvetil svoje duhovniško poslanstvo in vso našo salezijansko družbo.
Kolikokrat sem se moral prepričati, moji dragi sinovi, o tej veliki resnici v svojem dolgem delovanju! Gotovo se je lažje razburjati kakor potrpeti, groziti otroku kakor ga prepričati. Dejal bi celo, da je lažje za našo nepotrpežljivost in prevzetnost kaznovati tiste, ki se upirajo, kakor pa jih poboljšati s tem, da jih vztrajno in dobrohotno prenašamo.
Ljubezen, kot vam jo priporočam, je tista, ki jo je imel sveti Pavel do svojih vernikov, komaj spreobrnjenih h Gospodovi veri. Ta ljubezen ga je pogosto spravljala v žalost in ga silila k prepričevanju, kadar jih je videl, da so manj ubogljivi in se ne ozirajo na njegovo prizadevanje.
Nikoli ne dopustite vtisa, da ste kaj ukrenili v razburjenosti. Zelo težko je pri kaznovanju ohraniti tisto mirnost, ki ne daje vtisa, da ravnamo zaradi obrambe oblasti ali zaradi razdraženosti.
Tiste, nad katerimi moramo izvajati kakšno oblast, imejmo vedno za svoje sinove. Dajmo se jim takorekoč v službo, kakor Jezus, ki je prišel, da bi ubogal, ne pa ukazoval. Sramujmo se, če bi kdaj dali vtis, da hočemo gospodovati. Ne gospodujmo jim, ampak jim služimo z največjim veseljem.
Tako je delal Jezus s svojimi apostoli. Prenašal je njihovo nevednost, neotesanost in malovernost. Z grešniki pa je ravnal s tako domačnostjo in ljubeznivostjo, da so se nekateri čudili, drugi pa skoro pohujšali, spet drugim pa je vzbujal sveto upanje na božje odpuščanje. Zato nam je rekel, naj se učimo od njega krotkosti in srčne ponižnosti.
Ker so torej naši sinovi, se nikar ne jezimo, kadar je treba odpravljati njihove napake, ali se vsaj obvladajmo, da bodo opazili, kako smo zatrli jezo v sebi.
V duši ne sme biti razburjenja, v očeh ne zaničevanja, in ne sramotilne besede na jeziku. Za sedanji trenutek naj v nas prevlada sočutje, za prihodnost pa upanje. Tako boste resnični očetje in boste zares uspeli poboljšati svoje sinove.
V določenih težkih trenutkih bolj pomaga, če se priporočimo Bogu, se pred njim ponižamo, kakor pa izbruhnemo v poplavo besed, ki z ene strani povzročajo samo zlo v tistem, ki jih sliši, z druge strani pa nikakršne koristi v tistem, ki jih zasluži.
SPEV (Mr 10,13-14; Mt 18, 5)
Jezusu so prinašali otročiče, da bi se jih dotaknil, učenci pa so prinašalce grajali. Toda Jezus je rekel: * Pustite otročičem, naj prihajajo k meni in ne branite jim, takih je namreč božje kraljestvo.
Kdor takega otroka sprejme v mojem imenu, mene sprejme. * Pustite otročičem, naj prihajajo k meni in ne branite jim, takih je namreč božje kraljestvo.
Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, vir veselja, svetemu Janezu Bosku si dal, da je postal oče in učitelj mladine. Naj tudi mi z enako ljubeznijo iščemo le duše in tako služimo tebi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Molimo. O Bog, vir veselja, svetemu Janezu Bosku si dal, da je postal oče in učitelj mladine. Naj tudi mi z enako ljubeznijo iščemo le duše in tako služimo tebi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.