Brevir za 30. maj 2012

[D]

1 Odpev Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda in ne pozabim nobene njegovih dobrot.

2 Odpev Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo.

3 Odpev Vse Božje stvari, slavite Gospoda.

 

Job je spregovoril: »Ali nima človek na zemlji tlake in njegovi dnevi, ali niso dninarjevi dnevi? Kakor suženj hrepeni po senci in kakor dninar pričakuje svoje plače, tako so mi postali v dediščino mesci polni gorja in truda polne noči so mi bile dodeljene. Če ležem, mislim: »Kdaj bom vstal?« Ko se vleče noč, se naveličam preobračanja do svita.

Moje telo je oblečeno v črve in v prsteno skorjo, moja koža je zgrbančena in mokra. Moji dnevi so hitrejši ko tkalska snovalnica in minevajo brez upanja. Spomni se, da je moje življenje le dih! Moje oko ne bo več videlo sreče. Kdor me zdaj še gleda, me ne bo več videl, tvoj pogled me bo iskal, pa me ne bo več.

Kakor se oblak razprši in preide, tako tisti, ki gre v podzemlje, ne vzide več. Ne vrne se več v svojo hišo in njegov kraj ga ne pozna več. Zato ne bom zadrževal svojih ust, govoril bom v stiski svojega duha, tožil bom v bridkosti svoje duše.

Mar sem morje ali morska pošast, da si postavil stražo nad mano? Kadar mislim, da me bo tolažila moja postelja, da mi bo moje ležišče pomagalo nositi mojo bedo: me strašiš s sanjami, me plašiš s prikaznimi. Rajši bi izvolil, da bi bil zadavljen, rajši bi videl smrt ko te svoje bolečine.

Ginem, ne bom živel večno. Odstopi od mene, kajti le dih so moji dnevi! Kaj je človek, da ga upoštevaš, da pozornost nanj obračaš? Da ga obiskuješ vsako jutro in ga preskušaš vsak trenutek? Kako dolgo ne umakneš pogleda od mene, mi ne pustiš, da bi požrl vsaj svojo slino?

Če sem grešil, čuvar ljudi, kaj sem ti s tem storil? Zakaj si me postavil za tarčo svojim udarcem, da sem postal sam sebi v breme? Zakaj ne odvzameš mojega greha in ne odpustiš moje krivde? Glej, zdaj bom legel v prah, in če me boš iskal, me ne bo več.«

 

SPEV (Job 7, 5.7.6)

Moje telo je kakor prstena skorja, ki razpada. * Spomni se me, Gospod, saj je moje življenje le kakor dih.

Moji dnevi tako hitro minejo in leta gredo h koncu. * Spomni se me, Gospod, saj je moje življenje le kakor dih.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Kje sem te torej našel, da sem te spoznal? Saj te še ni bilo v mojem spominu, preden sem te spoznal! Kje sem te torej našel, da sem te spoznal? Kje drugje kot v tebi nad menoj? In vendar nikjer nobenega kraja, pa naj se od tebe oddaljujemo, naj se ti približujemo, nikjer nobenega kraja! Vsepovsod vladaš vsem, Resnica, ki se obračajo nate za nasvet, in vsem odgovarjaš obenem, pa če te še tako različno sprašujejo. Razločno odgovarjaš, a vsi te ne slišijo razločno. Vsi te sprašujejo, o čemer bi radi nasveta, ne slišijo pa zmerom vsi, kar bi radi slišali. Najboljši tvoj služabnik pa je tisti, ki ne gleda toliko na to, da bi slišal od tebe, kar bi sam hotel, kakor na to, da bi sam hotel to, kar sliši od tebe.

Pozno sem te vzljubil, Lepota, večno davna, večno nova, pozno sem te vzljubil! In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj, in tam sem te iskal, nelep sem se gnal za lepimi stvarmi, ki si jih ti ustvaril. Z menoj si bil, jaz ne s teboj. Daleč od tebe so me držale stvari, ki sploh ne bi bivale, ko ne bi v tebi bivale. Vabil si in klical - in prebil si mojo gluhoto. Bliskal in žarel si - in pregnal si mojo slepoto. Sladko si mi vzdehtel in vsrkal sem tvoj vonj - po tebi koprnim. Okusil sem te - in sem te lačen in žejen. Dotaknil si se me - in zagorel sem po tvojem miru.

Kadar bom z vsem svojim bitjem priklenjen nate; ne bo zame nikjer bolečine ne truda in moje življenje bo živo, do vrha napolnjeno s tabo. Zdaj pa, ko te še nisem poln, sem samemu sebi v breme, zakaj le kogar ti napolnjuješ, mu olajšaš tovor. Še se bojujejo v meni moje objokovanja vredne radosti z razveseljivimi radostmi, a na kateri strani bo zmaga, ne vem. Bojujejo se moje zle žalosti z dobrimi radostmi, a na kateri strani bo zmaga, ne vem.

Gorje mi, Gospod, usmili se me! Gorje mi! Glej, saj ne skrivam svojih ran: ti si zdravnik in jaz bolnik, ti si usmiljen in jaz usmiljenja potreben. Mar ni človeško življenje samo preizkušnja na zemlji?

Kdo je, da bi si želel nadlog in težav? Nositi jih ukazuješ, ljubiti ne. Nihče ne ljubi tega, kar prenaša, čeprav morda voljno prenaša. Kajti četudi z veseljem prenaša, vendar bi rajši imel, da ne bi imel kaj prenašati. V nesreči si želim sreče, v sreči se nesreče bojim. Kje je tu srednji kraj, kjer bi človeško življenje ne bilo preizkušnja?

Gorje sreči in uspehu sveta: dvakrat gorje zaradi strahu pred nesrečo in zaradi pohujšanja, ki je v veselju! Gorje nesrečam sveta: dvakrat in trikrat gorje zaradi hrepenenja po sreči in ker je nesreča sama trda in ker se je bati, da zlomi potrpljenje! Mar ni človeško življenje samo preizkušnja na zemlji, brez najmanjšega oddiha?

Vse moje upanje je edinole v tvojem velikem usmiljenju.

 

Pozno sem te vzljubil, Lepota, večno davna, večno nova, pozno sem te vzljubil! * Klical si in klical, dokler nisi premagal moje gluhote.

Sin človekov je prišel iskat in rešit, kar je bilo izgubljeno. * Klical si in klical, dokler nisi premagal moje gluhote.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, vôdi svet po poti svojega miru in reda, da bo tvoja Cerkev lahko spolnjevala svoje poslanstvo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Pripravljeno je moje srce, Gospod, pripravljeno.

2 Odpev Gospod me je odel z oblačilom zveličanja in s plaščem pravičnosti.

3 Odpev Vse življenje bom hvalil Gospoda.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Kol 3,17)
Vse, kar delate, v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa in po njem se zahvaljujte Bogu in Očetu.

– Daroval ti bom, Gospod, hvalno daritev.
– Slavil bom tvoje ime.
 

Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti se smemo opoldne odpočiti. Ozri se dobrotno na delo, ki smo ga opravili, popravi v njem, kar je zgrešeno, in pomagaj nam, da ga bomo končali, kot je tebi všeč.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

1 Odpev Božja vsevednost je prečudovita.

2 Odpev Gospod preiskuje srca in vrača vsakemu po njegovih delih.

3 Odpev V Kristusu je bilo vse ustvarjeno in v njem vse obstaja.