Brevir za 3. junij 2025

[S]

Mučencev zmagoslavni Kralj
in slava svojih zvestih prič,
v nebesa vodiš blažene,
ki zemeljsko zavrgli so.

 

Poslušaj, kar te prosimo:
odpusti, kar grešili smo,
da čistih src obhajamo
mučencev zmago blaženo.

 

V trpečih sam si zmagoval,
spokornim odpuščanje dal,
zato še v nas premagaj greh,
odpusti nam slabosti vse.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

[D]

Ps 67   Gospodovo zmagoslavje

Bog se vzdigne in razkropijo se njegovi sovražniki; *

vsi, ki ga črtijo, zbežijo izpred njegovega obličja.

Dim se zgubi v vetru, vosek se stopi na ognju, *

to je podoba grešnikov: vsi zginejo pred Bogom.

Pravični pa naj se veselijo in vriskajo, *

pred Božjim obličjem naj uživajo v radosti. —

 

Pojte Bogu, prepevajte v čast njegovemu imenu. *

Pripravite pot njemu, ki biva v oblaku.

Imenuje se Gospod, Najvišji, *

veselo vzklikajte pred njegovim obličjem. —

 

Sirotam je oče in varuh vdovam, *

on je naš Bog in biva med nami.

Pripravlja dom zapuščenim in rešuje jetnike, *

samo uporniki ostanejo v deželi, kjer ni vode. —

 

Ko si hodil, o Bog, pred svojim ljudstvom skozi puščavo, *

se je tresla zemlja.

Pred teboj so se majala nebesa, *

trepetal je Sinaj pred Izraelovim Bogom.

Obilen dež si poslal svoji deželi, *

izsušeni zemlji si vrnil rodovitnost.

V njej je prebivalo tvoje ljudstvo, *

ubožcem si jo pripravil v svoji dobroti. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Gospod je rekel samó besedo *

in veliko glasnikov je že oznanilo zmago.

»Kralji z vojskami so se v diru razbežali, *

od obilnega plena so ljudje veliko dobili.

Od zlata in srebra se je lesketalo taborišče, *

kakor se svetlikajo golobje peruti.

Ko je Vsemogočni razkropil kralje, *

so ležali sovražniki kakor klasje po toči.«  —

 

Onstran Jordana so visoke gore, *

onstran Jordana so strme gore.

Mogočne gore, zakaj zavidate gori Sion, *

ki si jo je Bog izvolil za večno bivališče?

Ko Gospod prihaja v svoje svetišče, *

ga obdajajo tisoči spremljevalcev.

Šel je v višavo, iz sužnosti je izpeljal rešene; *

prejel je v dar ljudi, tudi take, ki ga ne ljubijo. —

 

Gospod, iz dneva v dan te slavimo, *

dobrotno nas ohranjaš in nam pomagaš.

Naš Bog je Bog, ki rešuje; *

je celo Gospodar nad smrtjo.

Poniža tudi najbolj uporne sovražnike, *

zlomi napuh tistih, ki se povišujejo. —

 

Rekel je: »Strmoglavim jih z najvišje gore, *

iz najglobljega skrivališča jih potegnem.

Kaznoval jih bom, kakor so zaslužili, *

vpričo vseh bodo pokončani.« —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

- Od mrtvih vstali Kristus več ne umrje, aleluja,

- smrt nad njim več ne gospoduje, aleluja.

Iz prvega pisma apostola Janeza (4, 11-21)

 

Preljubi! Če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega. Boga ni nikoli nihče videl; ako se med seboj ljubimo, je Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Iz tega spoznamo, da smo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha.

In mi smo videli in pričujemo, da je Oče poslal Sina svetu za odrešenika. Kdorkoli prizna, da je Jezus božji Sin, je Bog v njem in on v Bogu. In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Bog je ljubezen in, kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog ostane v njem.

S tem je v nas ljubezen dovršena, da imamo zaupanje za dan sodbe; zakaj, kakršen je on, taki smo tudi mi na tem svetu. Strahu ni v ljubezni, temveč popolna ljubezen strah prežene; kajti strah je združen z muko, a kdor se boji, se ni spopolnil v ljubezni. Mi torej ljubimo, ker nas je on prej ljubil.

Ako kdo pravi: »Ljubim Boga,« pa sovraži svojega brata, je lažnik. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, kako more ljubiti Boga, ki ga ni videl? In to zapoved imamo od njega, da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata.

 

SPEV (1 Jan 4,10.16; prim. Iz 63, 8.9)

Bog sam nas je prej ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. * In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas, aleluja.

Gospod nam je postal rešitelj, v svoji ljubezni nas je sam odkupil. * In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas, aleluja.

[L]

Iz homilije papeža Pavla VI. ob razglasitvi ugandskih mučencev za svetnike

 

Ti afriški mučenci dodajajo seznamu mučencev, ki mu pravimo martirologij, novo stran, ki opisuje tragične in veličastne reči. Ta stran je zares vredna, da se pridruži tistim čudovitim poročilom iz stare Afrike, za katera smo današnji maloverni ljudje mislili, da nikoli ne bodo imela vrednega nadaljevanja.

Kdo bi na primer mogel slutiti, da se bodo tistim pretresljivim poročilom o mučencih iz Scilov, o mučencih v Kartagini, o »sijajnih množicah« mučencev v Utiki, o katerih sta nam zapustila spomin sv. Avguštin in Prudencij, o egiptovskih mučencih, o katerih imamo pohvalo sv. Janeza Zlatoustega, o mučencih iz vandalskega preganjanja, pridružila v naših časih nova nič manj junaška nič manj sijajna mučeništva? Kdo bi mogel predvidevati, da se bodo velikim zgodovinskim znanim osebnostim svetih afriških mučencev in spoznavalcev, kot so Ciprijan, Felicita in Perpetua ter veliki mož Avguštin, nekega dne pridružila draga imena Karla Lwanga, Matija Mulumba Kalemba ter njunih dvajset tovarišev? Omembe vredni so tudi drugi, ki so pripadali anglikanski Cerkvi, pa so za Kristusovo ime prenesli smrt.

Ti afriški mučenci odpirajo novo dobo. Ne mislimo na preganjanja in verske spore, marveč na krščanski in družbeni prerod. Afrika, okopana v krvi teh mučencev, prvih v novejšem času (in Bog daj, da bi bili zadnji, tako velika in dragocena je njihova žrtev!), vstaja svobodna in samostojna. Zločin, ki je bil izvršen nad njimi, je tako nezaslišan in tako pomenljiv, da daje zadosti jasnih razlogov za moralno vzgojo novega ljudstva, da se postavijo temelji novega duhovnega izročila. Kakor z nekim znamenjem naj se izrazi in pospeši prehod iz primitivne civilizacije, kateri ni manjkalo nekaterih odličnih človeških vrlin, a je bila omadeževana in slabotna po suženjstvu, ki ga je doživljala, prehod v novo civilizacijo, ki je odprta k višjim izrazom duha in k višjim družbenim oblikam.

 

Ko se bojujemo za vero, nas gleda Bog, gledajo njegovi angeli, gleda tudi Kristus * Kakšna čast in veselje je za nas, da se bojujemo pred Bogom ter prejemamo nagrado od sodnika Kristusa, aleluja.

Zberimo svoje moči, z nepokvarjenim srcem, z močno vero ter popolno predanostjo se pripravimo na boj. * Kakšna čast in veselje je za nas, da se bojujemo pred Bogom ter prejemamo nagrado od sodnika Kristusa, aleluja.

Slavimo Gospoda.

[S]

Zapojmo, bratje, radostno
mučencem v čast zdaj hvalnico,
saj s Kristusovo milostjo
premagali so vsako zlo.

 

Nič niso bali se sveta,
nosili muke so voljnó,
jim smrt bila je bližnjica
do sreče, ki jo našli so.

 

Kdor veruje iz dna srca
in poln je upanja v Boga,
nad vse pa ljubi Kristusa,
premagal kneza bo pekla.

 

Podeli nam, Odrešenik,
da bi mučencem tudi mi
se v večnosti pridružili,
molili te brez konca dni.

 

V mučencih Oče se slavi,
nesmrtni Kristus se časti
in zmago Sveti Duh deli
v nebeško polnost radosti. Amen.

[D]

Ps 84   Naše zveličanje je blizu

 

Gospod, usmilil si se svoje dežele, *

nazaj si pripeljal izgnance.

Odpustil si krivdo svojemu ljudstvu, *

izbrisal vse njihove grehe.

Odložil si svojo sveto jezo, *

odnehal od svoje silne nevolje. —

 

Prenôvi nas, Bog, naš zveličar, *

ne huduj se več nad nami.

Se boš mar srdil vekomaj, *

boš raztegnil svojo jezo na vse rodove?

Ali nas ne boš znova poživil, *

da se bo tvoje ljudstvo veselilo v tebi?

Gospod, skaži nam svoje usmiljenje *

in daj nam svoje rešenje. —

 

Slišim Gospoda Boga govoriti, *

govori nam o miru.

Govori svojemu ljudstvu in svojim zvestim, *

tistim, ki se s srcem spreobrnejo k njemu.

Blizu je rešitev vsem, ki se ga bojijo, *

Gospodova slava se bo vrnila v deželo.

Usmiljenje in zvestoba se bosta srečala, *

pravičnost in mir se poljubila.

Zvestoba bo pognala iz zemlje, *

nebesa bodo poslala pravičnost. —

 

Tedaj bo Gospod blagoslovil zemljo, *

obrodila bo bogate sadove.

Spremljala ga bo pravičnost, *

podelil nam bo zveličanje. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Iz 26,1–4.7–9.12   Pesem po zmagi

 

Naše sveto mesto je močno in utrjeno, *

njegovo obzidje in nasip si ti, naš rešitelj.

Odprite vrata, da vstopi pravično ljudstvo, *

ki ti hoče biti zvesto. —

 

Njegovo mišljenje je stanovitno, *

ti mu naklanjaš mir, ker vate zaupa.

Vedno zaupajte v Gospoda, *

v Gospoda, močnega Boga, na veke. —

 

Pravični hodi po pravi poti, *

uravnal si mu pot k miru in sreči.

Gospod, na tvoji poti smo vztrajali, *

z vsem srcem smo te pričakovali.

Moja duša hrepeni po tebi ponoči, *

moj duh in moje srce te išče že navsezgodaj.

Ko nas zadevajo tvoje preizkušnje, *

se učimo tvoje modrosti. —

 

Gospod, ti nam boš mir podaril: *

vse, kar delamo, je tvoje delo. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Ps 66   Gospoda naj slavijo vsi narodi

 

O Bog, bodi nam milostljiv, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jim vladaš in jih vodiš po pravici. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

[S]

Kratko berilo  (1 Jn 5,3–5)
V tem je Božja ljubezen, da spolnjujemo njegove zapovedi. In njegove zapovedi niso težke. Zakaj vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In to je zmaga, ki premaga svet: naša vera. Kdo pa premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin?

Na veke bodo srečni, aleluja, aleluja.
— Na veke bodo srečni, aleluja, aleluja.

Vzklikali bodo od veselja, aleluja, aleluja.
— Na veke bodo srečni, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Na veke bodo srečni, aleluja, aleluja.

Odpev k Hvaljen Radujte se in veselite, vsi sveti in Bogu zvesti, on sam vas je v nebesih obilno nagradil, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

 obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

 v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

 ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

 otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

 spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

 da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

 v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

 pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

 ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

 kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

 in naravnal na pot miru vse naše korake.

  —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Bratje in sestre, počastimo svojega Odrešenika, za katerega pričujejo mučenci, umorjeni zaradi Božje besede. Prosimo ga:

Tvoji mučenci so radovoljno pretrpeli smrt, da izpričajo resničnost vere,

– daj nam resnično duhovno svobodo.

Tvoji mučenci so izpoved vere zapečatili s svojo krvjo,

– daj tudi nam iskreno in stanovitno vero.

Tvoji mučenci so vzeli križ na svoje rame in hodili za teboj,

– daj tudi nam vzdržati v težavah življenja.

Tvoji mučenci so oprali svoja oblačila v Jagnjetovi krvi,

– daj nam premagati vse skušnjave počutnosti in posvetnosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

[D]

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,97–104  (XIII)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, kako ljubim tvojo postavo, *

ves dan jo premišljujem.

Po njej sem modrejši od svojih nasprotnikov, *

vedno me spremlja. —

 

Razumnejši sem od vseh svojih učiteljev, *

ker premišljujem tvoje odredbe.

Modrejši sem od starcev, *

ker spolnjujem tvoje zapovedi. —

 

Nočem hoditi po krivih potih, *

rajši se držim tvoje besede.

Ne odstopam od tvojih odlokov, *

saj me ti poučuješ. —

 

Kako prijetne so tvoje besede, *

bolj kot med prijajo mojim ustom.

Po tvojih zapovedih postajam razumen, *

zato sovražim vsako zlaganost. —

Ps 73   Žalostinka zaradi opustošenega svetišča

O Bog, zakaj si nas tako zavrgel, *

zakaj se jeziš na svoje otroke?

Spomni se svojega ljudstva, *

ki si ga nekoč izvolil.

Odkupil si ga, da je tvoja lastnina, *

goro Sion si izbral za svoje bivališče.

Pridi in oglej si te ogromne razvaline, *

vse je opustošeno v tvojem svetišču. —

 

Na tvojem svetem kraju so kričali sovražniki, *

v znamenje zmagoslavja so razobesili svoje zastave.

S sekiro in kladivom so razbili tempeljska vrata *

kakor drvarji, ki podirajo drevesa v gozdu. —

 

Zažgali so tvoje svetišče, *

oskrunili in porušili tvoje bivališče.

Rekli so v svojem srcu: *

»Uničimo in sežgimo vsa Božja svetišča v deželi.«

Ne vidimo več čudežev, ni več preroka; *

ni ga med nami, ki bi vedel, doklej bo to trajalo. —

 

Doklej, o Bog, te bodo sramotili sovražniki? *

Ali bodo mar tvoje ime vedno preklinjali?

Zakaj zadržuješ svojo desnico *

in nam svojo pomoč odteguješ?

Ti si vendar naš vladar oddavnaj, *

kolikokrat si nas že rešil na tej zemlji. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Gospod, s svojo močjo si razdelil Rdeče morje, *

v njegovih valovih si potopil Egipčane.

Uničil si njihovo konjenico, *

v jed si jo dal morskim živalim.

Odprl si studence in potoke, *

posušil reko Jordan.

Tvoj je dan in noč je tvoja, *

ti si ustvaril luno in sonce.

Ti si določil zemlji vse meje, *

ti si naredil poletje in zimo. —

 

Spomni se, o Bog, kako te grešniki žalijo, *

kako nespametno ljudstvo tvoje ime preklinja.

Ne dajaj sovražniku v roke svojih izvoljencev, *

ne pozabljaj življenja svojih ubogih za zmeraj.

Spominjaj se svoje zaveze, *

glej, dežela je postala gnezdo nasilja. —

 

Naj se ponižani ne vračajo osramočeni, *

naj te revež in siromak poveličujeta.

Vstani, o Bog, brani svojo pravico, *

ne pozabi, kako te nesramnež vsak dan zasramuje.

Spomni se žalitev svojih nasprotnikov, *

vedno večje prevzetnosti svojih sovražnikov. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, naj pride v nas Sveti Duh in naj s svojo navzočnostjo izpopolni v nas svetišče svoje slave.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

Pesem
Naj spev se svetnikom na čast oglasi,
iz del se nagrada jim večna deli,
dosegli zares so velike stvari,
najboljši so izmed ljudi.

 

Čeprav jih preziral je svet omejen,
pomenijo cvet njegov dragocen,
saj vse so pustili(-e) in šli(-e) za teboj,
o Kristus, v blaženo nebo.

 

Za tebe prenesli(-e) so muke voljnó,
nihče godrnjal ni ne tožil za to,
srce potrpljenja je polno bilo,
težil ga ni greh in ne zlo.

 

Kateri naj jezik opiše radóst,
ki svojim učencem(-kam) pripravlja jo Bog?
Žareče spremenil jim kaplje krvi
je v venec slave in časti.

 

Usliši, o Sveta Trojica, naš glas:
odpusti nam grehe in reši nas zla,
podeli nam mir, da častí brez skrbi
človeštvo do konca te dni. Amen.

[D]

Ps 124 Gospod je varuh svojega ljudstva

 

Kdor zaupa v Gospoda, je kakor gora Sion: *

se ne gane, ostane na veke. —

 

Kakor gore obkrožajo mesto Jeruzalem, *

tako Gospod vedno varuje svoje ljudstvo.

Brezbožni ne bodo vladali nad pravičnimi, *

da se pravični ne bodo navzeli krivice. —

 

Gospod, osreči vse dobre, *

pomagaj poštenim.

Zavrzi krivične in hudobne na krivih potih, *

mir naj vlada Božjemu ljudstvu. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Ps 130 Otroško zaupanje v Gospoda

 

Gospod, v svojem srcu se ne povišujem, *

na druge ne gledam prezirljivo.

Za velike reči se ne poganjam, *

ne iščem, kar je zame previsoko. —

 

Nasprotno, nič me ne vznemirja, *

v tebi sem popolnoma miren.

Kakor otrok v naročju svoje matere, *

tako se je moje srce umirilo v tebi. —

 

Zaupaj, Božje ljudstvo, v Gospoda, *

zaupaj zdaj in na veke. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

[S]

Kratko berilo v velikonočnem času  (Raz 7,14–17)
To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti ter so oprali svoja oblačila in jih očistili v Jagnjetovi krvi. Zato so pred Božjim prestolom in mu služijo noč in dan v njegovem svetišču, in sedeči na prestolu bo prebival nad njimi. Ne bodo več lačni, ne žejni, tudi sonce jih ne bo peklo, ne druga vročina. Zakaj Jagnje, ki je v sredi pred prestolom, jih bo paslo ter vodilo k virom živih vodá, in Bog bo obrisal vse solze z njih oči.

Odpev k Moja duša Veselite se, sveti, pred Jagnjetom; od začetka sveta vam je pripravljeno kraljestvo, aleluja.

Odpev k Moja duša Veselite se, sveti, pred Jagnjetom; od začetka sveta vam je pripravljeno kraljestvo, aleluja.

Ob tej uri je Kralj mučencev daroval svoje življenje pri zadnji večerji in v krvavi daritvi na križu. Zahvaljujmo se mu in recimo:

Gospod, slavimo te, ker si nas ljubil do zadnjega diha, naš rešitelj, vir in zgled slehernega mučeništva.

Vse spokorjene grešnike si nagradil z večnim življenjem.

Naročil si, naj darujemo sveto kri nove in večne zaveze, prelito v odpuščanje grehov.

Po tvoji milosti smo danes mogli vztrajati v veri.

Mnoge brate in sestre si tudi danes pridružil svoji smrti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.