Brevir za 29. julij 2020

SV. MARTA, MARIJA in LAZAR
Obvezni god
Marta, Marija in Lazar iz Betanije so bili Jezusovi prijatelji, ki so »Gospoda Jezusa sprejeli v svoj dom, mu z vsem srcem prisluhnili in verovali, da je On vstajenje in življenje«.
Papež Frančišek je leta 2021 določil, da 29. julija obhajamo skupni god Marte, Marije in Lazarja.
Skupne molitve v čast svetim ženam

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Pesem
Zdaj v tvojo slavo pojemo,
o Marta, žena blažena,
ki Kristusa si imela čast
gostiti in poslušati.

 

Ko si gostila Jezusa,
sta tvoja sestra in tvoj brat
besede pila z Božjih ust,
a ti si stregla mu skrbno.

 

Šest dni pred smrtjo je Gospod
prišel še zadnjikrat v tvoj dom,
da ti ga s hrano pokrepčaš,
a sestra pomazili ga.

 

O sveta žena, naj še mi
Gospoda ljubimo vse dni,
da gostoljubje v raju kdaj
uživali bi vekomaj.

 

Slavimo Troedinega,
Očeta, Sina in Duha,
da pridemo nekoč v nebo
in večno dajemo mu čast. Amen.

Ps 17,2–30 Zahvala za rešitev in zmago

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja opora, *

moje zavetje in moj rešitelj.

Moj Bog, moje pribežališče, kamor se zatekam,*

moj varuh, moja rešitev in moja obramba.

Klical te bom, Gospod, ker si vreden vse hvale, *

in bom rešen svojih sovražnikov. —

 

Zajele so me smrtne nevarnosti, *

hudourniki zla so me prestrašili.

Grob se odpira pred mano, *

stiskajo me smrtne zanke.

V svoji stiski sem klical Gospoda *

in vpil sem k svojemu Bogu.

Moj glas je slišal s svojega prestola, *

moj klic se je dvignil do njega. —

Zemlja se je stresla in zamajala, *

temelji gora so vztrepetali zaradi Božjega srda.

Pred njim so se dvigali goreči oblaki, *

pred Bogom so švigale ognjene strele.

Nagnil je nebo in dol je stopil, *

pod njim so bili gosti oblaki. —

 

Nosili so ga kerubini, *

letel je na perutih vetra.

Tema je zastrla njegovo obličje kot ogrinjalo, *

kot šotor so ga skrili gosti oblaki.

Iz svetlobe, ki ga je obdajala, *

so švigali bliski in ognjeni plameni. —

 

Gospod vsega stvarstva je zagrmel z višave, *

oglasil se je z grmenjem in ognjeno nevihto.

Njegove strele so razpršile sovražnike, *

njegovi bliski so jih prestrašili.

Od njegove grožnje se je odprlo dno morja, *

od njegove srdite jeze so se odgrnili temelji zemlje. —

 

Meni pa je Gospod z nebes ponudil roko in me zagrabil, *

potegnil me je  iz velikega vodovja.

Rešil me je mogočnih sovražnikov, *

nasprotnikov, močnejših od mene.

Napadli so me ob dnevu moje nesreče, *

Gospod pa mi je bil obramba.

Izpeljal me je na prosto, v svobodo, *

rešil me je, ker me ljubi. —

Gospod mi je povrnil, kakor sem zaslužil, *

naklonjen mi je bil zaradi moje pravičnosti.

Držal sem se njegovih potov *

in z grehom od svojega Boga nisem odstopil.

Spolnjeval sem vse njegove zapovedi, *

njegovih zakonov nisem zavračal.

Brez graje sem se pred njim ohranil *

in se varoval vsake krivde.

Gospod mi je povrnil, kakor sem zaslužil, *

naklonjen mi je bil zaradi moje pravičnosti. —

 

Do usmiljenega si usmiljen, *

s pravičnim ravnaš pravično.

Z iskrenim ravnaš iskreno, *

do zvijačnega pa si oprezen.

Ti rešuješ preprosto ljudstvo, *

prevzetne pa ponižuješ.

Tudi meni prižigaš luč upanja v duši, *

ti si moj Bog, ki mi temo razsvetljuješ.

S teboj si upam v boj zoper sovražne vrste, *

s teboj premagam še tako visoke ovire. —

– Vsi so se čudili modrim besedam,
– ki so prihajale iz Jezusovih ust.

 

Bratje! Sam jaz, Pavel, ki sem sicer med vami osebno skromen, odsoten pa pogumen proti vam, vas opominjam pri Kristusovi krotkosti in prizanesljivosti; prosim pa, da bi navzoč ne bil primoran pogumnosti pokazati s tisto odločnostjo, s katero mislim drzno nastopiti proti nekaterim, ki menijo, da živim po mesu. V mesu sicer živimo, pa se po mesu ne vojskujemo. Zakaj orožje našega vojskovanja ni meseno, ampak je močno za Boga, da ruši trdnjave: da podiramo naklepe in vsako visokost, ki se vzdiguje zoper božjo vednost; da podvržemo vsak razum pokorščini do Kristusa in da smo pripravljeni kaznovati vsako neposlušnost, kadar bo vaša poslušnost popolna.

Na to, kar je pred očmi, glejte. Če kdo vase zaupa, da je Kristusov, naj zopet to misli sam pri sebi, da smo tudi mi Kristusovi kakor on. Kajti če sebi v hvalo še kaj več rečem o naši oblasti, ki jo je Gospod dal v vašo spodbudo in ne v vaše podiranje, ne bom osramočen. Naj se nikar ne zdi, kakor da vas hočem s pismi strašiti. »Pisma so, pravijo, tehtna in krepka, če je pa osebno navzoč, je slaboten in njegov govor zanič.« Tak naj to pomisli: Kakršni smo v pismih z besedo, kadar nismo navzoči, takšni smo tudi navzoči v dejanju.

Ne drznemo se namreč prištevati ali primerjati nekaterim izmed tistih, ki sami sebe priporočajo; toda ker se merijo sami po sebi, so nespametni. Mi pa se ne bomo čez mero hvalili, ampak v mejah dejavnosti, ki nam jo je Bog začrtal, da moremo priti tudi do vas. Kajti ne stegamo se predaleč, kakor bi ne mogli priti do vas - saj smo tudi do vas prišli s Kristusovim evangelijem. Čez mero se ne hvalimo s tujimi trudi, ampak imamo upanje, da bomo ob rastoči vaši veri v preobilni meri postali veliki med vami po naši dejavnosti, tako da bomo oznanili evangelij onkraj vaših meja in se ne bomo hvalili v tujem območju s tem, kar je že storjeno. Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu. Kajti ni preskušen, kdor se sam priporoča, ampak kogar priporoča Gospod.

O da bi vi prenesli malo moje nespameti! Pa saj me tudi prenašate. Ljubosumen sem namreč na vas z božjo ljubosumnostjo; kajti enemu možu sem vas zaročil, da vas privedem Kristusu kot čisto devico. Bojim se pa, da bi se, kakor je kača Evo preslepila s svojo zvijačo, morda tudi vaše misli spačile in oddaljile od preproste vdanosti do Kristusa. Če namreč kdo pride in oznanja drugega Jezusa, ki ga mi nismo oznanili, ali prejemate drugega duha, ki ga niste prejeli, ali drug evangelij, ki ga niste prejeli, ste lepo prenašali! Mislim namreč, da nič ne zaostajam za »velikimi« apostoli. Čeprav sem nevešč v govoru, vendar nisem v znanju; to smo vam pokazali v vsakem pogledu v vseh rečeh.

SPEV (2 Kor 10, 3-4; Ef 6,16.17)

Živimo sicer v mesu, pa se po mesu ne vojskujemo; * zakaj orožje našega vojskovanja ni meseno.

Vzemite si ščit vere in meč duha, kar je božja beseda; * zakaj orožje našega vojskovanja ni meseno.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Besede našega Gospoda Jezusa Kristusa nas opozarjajo, naj težimo k enemu samemu cilju, ko se trudimo v prerazličnih opravilih tega sveta. Težiti moramo za njim, ker smo šele popotniki in še ne stalni naseljenci; ker smo šele na poti in še nismo doma; ker šele hrepenimo in še ne uživamo. Vendar je treba hrepeneti, prizadevno in brez prestanka, če hočemo kdaj doseči svoj cilj.

Marta in Marija sta bili sestri, sestri po krvi in tudi po veri. Obe sta bili v tesnem stiku z Gospodom, obe sta telesno navzočemu Gospodu složno služili. Marta ga je sprejela, kakor se navadno sprejemajo popotniki. A vendar ga je sprejela, kot dekla sprejme Gospodarja, kot bolnica Zdravnika rešitelja, kot stvar Stvarnika. Sprejela ga je, da bi nahranila njegovo telo, medtem ko naj bi se sama nahranila z Duhom. Gospod je namreč vzel nase podobo hlapca in v tej hlapčevski podobi je hotel, da bi ga hranili služabniki, in to je storil iz naklonjenosti, ne iz nuje. Kajti tudi to, da se je dal hraniti, je bilo iz naklonjenosti. Imel je telo, v katerem je čutil lakoto in žejo.

Gospod je bil torej sprejet kot gost. V svojo lastnino je prišel, a njegovi ga niso sprejeli. Vsem pa, kateri so ga sprejeli, je dal pravico, da postanejo božji otroci. Služabnike je posvojil in jih napravil za brate; ujetnike je odkupil in jih naredil za dediče. Vendar pa naj si nihče od vas ne drzne govoriti: Blagor njim, ki so Kristusa smeli sprejeti v svojo lastno hišo! Nikar se ne pritožuj, nikar ne godrnjaj, ker si bil rojen v času, ko Kristusa ne moreš videti v telesu. Ni te oropal te sreče, saj izrecno trdi: Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.

Sicer pa, Marta, bodi mirna: za svojo zvesto službo si blagoslovljena, za svoj trud si želiš plačila, počitek. Zdaj imaš veliko dela, rada bi nasičevala umrljiva telesa, četudi svetnikov. Toda ko prideš v nebeško domovino, ali boš našla popotnika, da ga sprejmeš pod streho? Ali boš našla lačnega, da mu odlomiš kos kruha? Žejnega, da ga napojiš? Bolnika, da ga obiščeš? Prepirljivca, da ga spraviš? Mrliča, da ga pokoplješ?

Vsega tega tam ne bo. A kaj bo torej tam? To, kar si je Marija izvolila: tam ne bomo nasičevali, ampak se bomo nasičevali. Zato bo tam v zvrhani meri vsega, kar si je tukaj Marija izvolila: z obložene mize je pobirala drobtine Gospodove besede. Ali hočete res vedeti, kaj bo tam? Gospod sam trdi o svojih služabnikih: Resnično, povem vam: gospodar se bo opasal, posadil jih bo za mizo in bo pristopil ter jim stregel.

Ko je Jezus obudil Lazarja, so mu napravili v Betaniji gostijo * in Marta je stregla.

Marija je vzela dragoceno olje in je Jezusu mazilila noge * in Marta je stregla.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, sveta Marta je v svoji hiši stregla tvojemu Sinu Jezusu. Na njeno priprošnjo naj tudi mi služimo Kristusu v svojih bratih, da nas boš nekoč sprejel v svoj nebeški dom.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

Pogosto poiskal je v tvoji hiši
miru in gostoljubja in zavetja,
sledila vneto živi si Besedi
in ji služila.

 

Ko mu poveš, da brat je tvoj umrl,
ga jok Marijin vsega je presunil,
poklical Lazarja iz groba smrti
in ga obudil.

 

Prevzeta vero izpoveš v vstajenje,
Bog sam je naše upanje v življenju,
naj tudi nam izpolni hrepenenje,
k sebi nas sprejme.

 

Boga Očeta počastimo, Sina
in Svetega Duha, saj si želimo,
da večno bi Najvišjega molili
polni veselja. Amen.

Ps 35   Grešnikova hudobija in Božja dobrota

 

Zločinec snuje v svojem srcu hudobijo; *

ne boji se Boga, ker ga ne priznava. —

 

Dela greh in si utvarja, *

da se njegova krivda ne bo odkrila.

Njegova usta so polna hudobije in prevare, *

njegovo srce odklanja modrost in dobroto.

Med počitkom si izmišlja zločine, *

hodi po vseh krivih potih in se zlega ne izogiba. —

 

Gospod, do neba sega tvoja dobrota *

in tvoja zvestoba celo nad oblake.

Tvoja pravičnost je kot najvišje gore, *

tvoje sodbe kot najgloblje morje. 

Ljudi rešuješ v svoji dobroti, *

skrbiš celo za živali. —

 

O Bog, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

vsi ljudje se zatekajo k tebi.

Nasičujejo se z dobrotami tvoje hiše, *

s potokom svojih radosti jih napajaš.

V tebi je vir vsega življenja *

in v tvoji luči nam je vse postalo svetlo. —

 

Ohrani svojo naklonjenost njim, ki te poznajo, *

in poštenim v srcu svojo pravičnost.

Prevzetneževa noga naj me ne pohodi *

in grešnikova roka naj me ne premakne.

Glej, hudobni so padli, *

propadli so in ne morejo več vstati. —

Jdt 16,2–3.15–19    Stvarnik varuje svoje ljudstvo

 

Slavite Gospoda z bobnanjem, *

cimbale naj mu zvenijo.

Zložite mu novo pesem, *

Gospoda Boga slavite in poveličujte.

Gospod končuje vojskovanje, *

gospodar je vsega. —

 

Pojmo pesem Gospodu, *

novo pesem pojmo našemu Bogu.

Moj Gospod, velik si in preslaven v svoji moči, *

nihče te ne more premagati. —

 

Tebi naj služi vse tvoje stvarstvo, *

samo rekel si in je nastalo.

Poslal si svojega Duha in je bilo ustvarjeno, *

nihče se ne more ustaviti tvoji besedi. —

 

Gore in vode se zamajejo v temeljih, *

kakor vosek se skale stopijo pred tvojim obličjem.

Tisti pa, ki ti v spoštovanju služijo, *

s tvojo močjo za vselej ostanejo. —

Ps 46   Slavospev Bogu, vladarju vesolja

 

Vsa ljudstva, glasno ploskajte, *

vzklikajte Bogu z veselim glasom.

On je najvišji, vsega spoštovanja vreden, *

veliki gospodar vse zemlje. —

 

Bog gospoduje nad ljudstvi, *

Gospod vlada nad narodi.

Za dediščino nam pripravlja *

slavo svojega maziljenca.

Bog vstopa med radostnimi vzkliki, *

Gospoda pozdravlja glas trobente. —

 

Prepevajte Bogu, prepevajte, *

prepevajte našemu kralju, prepevajte.

Zakaj Bog je vladar vse zemlje, *

pojte mu slavospeve. —

 

Bog vlada nad narodi, *

Bog sedi na svojem svetem prestolu.

Prvaki narodov se zbirajo, *

združujejo se z Božjim ljudstvom.

Kajti veljaki tega sveta so odgovorni Bogu, *

on pa je vzvišen nad vsemi. —

Kratko berilo  (Rim 12,1–2)
Rotim vas, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno.

Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Njena slava bo večna.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Odpev k Hvaljen Marta je rekla Jezusu: Ti si Kristus, Božji Sin, ki je prišel na svet.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Marta je rekla Jezusu: Ti si Kristus, Božji Sin, ki je prišel na svet.

Bratje in sestre, z vsemi svetimi ženami slavimo Zveličarja in kličimo:

Gospod Jezus, grešnici si mnogo odpustil, ker je mnogo ljubila,

– odpusti tudi nam, čeprav smo mnogo grešili.

Gospod Jezus, svete žene so hodile za teboj in ti stregle,

– naj hodimo tudi mi po tvojih stopinjah.

Gospod Jezus, Marija te je poslušala, Marta ti je stregla,

– naj ti služimo v veri in ljubezni.

Gospod Jezus, tisti, ki spolnjujejo tvojo voljo, so ti brat in sestra in mati,

– naj bomo v besedi in dejanju vedno tebi všeč.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, sveta Marta je v svoji hiši stregla tvojemu Sinu Jezusu. Na njeno priprošnjo naj tudi mi služimo Kristusu v svojih bratih, da nas boš nekoč sprejel v svoj nebeški dom.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,9–16 (II)  Hvala Božji postavi

 

Svoje življenje bom ohranil neomadeževano, *

če se bom ravnal po tvojih zapovedih.

Zato te z vsem srcem iščem, *

ne daj, da bi zablodil od tvoje postave. —

 

V srcu premišljujem tvoje zapovedi, *

da ne bi grešil zoper tebe.

Gospod, vse te proslavlja; *

poúči me v svoji postavi. —

 

S svojimi usti oznanjam, *

karkoli si določil.

Veselim se življenja po tvoji volji, *

to mi je največje bogastvo. —

 

Spolnjeval bom tvoje zapovedi *

in skrbno hodil po tvojih potih.

Tvojih zakonov se radujem, *

tvojih besed ne pozabljam. —

Ps 16   Prošnja nedolžnega in preganjanega

Poslušaj, Gospod, mojo upravičeno prošnjo *

in sprejmi mojo iskreno molitev.

V njej izročam tebi svojo pravdo, *

ti boš pravično razsodil. —

 

Preskusi me, kakor hočeš, tudi s trpljenjem, *

ne boš našel v meni krivice.

V svojem življenju sem spolnjeval tvoje zapovedi, *

nasilja sem se izogibal.

Zvesto sem hodil po tvojih potih, *

nikoli nisem okleval. —

 

K tebi kličem, o Bog; vem, da me boš uslišal.*

Skloni se k meni in poslušaj mojo prošnjo.

Pokaži svoje čudovito usmiljenje, *

saj rešuješ vse, ki se zatekajo k tebi.

Varuj me kot zenico v očesu, *

skrij me pod peruti svoje ljubezni.

Naj me ne dobijo v roke sovražniki, *

ki me divje preganjajo. —

Sovražniki besnijo okoli mene, *

brezsrčni so in v nadutosti govorijo ošabno.

Bolj in bolj me obkrožajo, *

z očmi me požirajo, da bi me podrli.

Podobni so levu, ki preži za plenom, *

leviču, ki čaka v skrivališču. —

 

Nastopi, Gospod, ustavi jih in premagaj, *

s svojo močjo iztrgaj zlobnežem moje življenje.

Posvetnih ljudi naj me reši tvoja roka, *

ljudi, ki so jim mar le užitki življenja.

Polnijo si trebuh s tvojimi dobrinami, *

prav tako njihovi sinovi in njihovi vnuki.

Jaz pa bom pravičen gledal tvoje obličje; *

ko vstanem, bom užival tvojo slavo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
Zdaj v tvojo slavo pojemo,
o Marta, žena blažena,
ki Kristusa si imela čast
gostiti in poslušati.

 

Ko si gostila Jezusa,
sta tvoja sestra in tvoj brat
besede pila z Božjih ust,
a ti si stregla mu skrbno.

 

Šest dni pred smrtjo je Gospod
prišel še zadnjikrat v tvoj dom,
da ti ga s hrano pokrepčaš,
a sestra pomazili ga.

 

O sveta žena, naj še mi
Gospoda ljubimo vse dni,
da gostoljubje v raju kdaj
uživali bi vekomaj.

 

Slavimo Troedinega,
Očeta, Sina in Duha,
da pridemo nekoč v nebo
in večno dajemo mu čast. Amen.

Ps 26   Zaupanje v Božjo previdnost

 

Gospod je moja luč in moja rešitev, *

zato se ne bojim nikogar.

Gospod je varuh mojega življenja, *

pred nikomer ne trepečem.

Preganjajo in napadajo me sovražniki, *

a se sami spotaknejo in padejo.

Če se cela vojska utabori proti meni, *

se moje srce ne bo balo.

Če se vname boj zoper mene, *

bom v Boga zaupal. —

 

Samo to želim od Gospoda in goreče prosim, *

da bi užival njegovo naklonjenost,

prebival v njegovi hiši vse dni življenja *

in občudoval njegovo svetišče.

Skril me bo v svoj šotor ob dnevu nesreče, *

tam mi bo dal varno zavetje.

Tako bom rešen svojih sovražnikov, *

ki me zdaj obdajajo.

Veselo bom daroval v njegovem svetišču, *

pel in igral bom Gospodu. —

 

Sliši, o Gospod, moj glas, ko kličem, *

usmili se me in me usliši.

Moje srce mi veleva: »Išči Gospoda!« *

Zato koprnim po tvoji bližini. —

 

Nikar se pred menoj ne skrivaj, *

ne odklanjaj v srdu svojega služabnika.

Ti si moja pomoč, nikar me ne zavrzi, *

ne zapusti me, Bog, moj rešitelj.

Če bi me oče in mati zavrgla, *

bi me sprejela tvoja ljubezen. —

 

Gospod, naj živim po tvoji volji, *

zaradi mojih nasprotnikov me vodi po pravi poti.

Nikar me ne prepuščaj volji mojih sovražnikov; *

vstale so zoper mene krive priče, polne sovraštva. —

 

Verujem, da bom gledal Božje dobrote *

in jih užival v deželi živih.

Upaj v Gospoda, bodi pogumen, *

naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Kratko berilo  (Rim 8,28–30)
Vemo, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu, njim, ki so po njegovem sklepu poklicani. Zakaj katere je naprej poznal, jih je tudi naprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Katere pa je naprej določil, jih je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; katere pa je opravičil, jih je tudi poveličal.

Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral.
— Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral.

Pri njem bo prebivala.
— Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral.

Odpev k Moja duša Kot prave prijatelje je Jezus ljubil Marto, njeno sestro Marijo in njunega brata Lazarja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Kot prave prijatelje je Jezus ljubil Marto, njeno sestro Marijo in njunega brata Lazarja.

S svetimi ženami prosímo Gospoda za Cerkev in vzklikajmo:

Na priprošnjo mučenk, ki so z močjo duha premagale telesno smrt,

– daj svoji Cerkvi neustrašnost v preizkušnjah.

Na priprošnjo poročenih, ki so preživele sveti zakon v milosti,

– daj svoji Cerkvi apostolsko rodovitnost.

Na priprošnjo vdov, ki so povzdignile in posvetile svojo osamelost z molitvijo in gostoljubnostjo,

– daj svoji Cerkvi, da bo svetu izkazovala skrivnost tvoje ljubezni.

Na priprošnjo mater, ki so rodile otroke za Božje kraljestvo in za človeško skupnost,

– daj svoji Cerkvi, naj prerodi vse ljudi za življenje in zveličanje.

Na priprošnjo svetih žen, ki so zaslužile, da gledajo tvoje obličje,

– naj se umrli tvoje Cerkve vekomaj z njimi veselijo tvoje sreče.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, sveta Marta je v svoji hiši stregla tvojemu Sinu Jezusu. Na njeno priprošnjo naj tudi mi služimo Kristusu v svojih bratih, da nas boš nekoč sprejel v svoj nebeški dom.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha.
Zdrava, Marija …
Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava, Marija …
In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava, Marija …
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica. – Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.