Brevir za 29. maj 2024

[D]

1 Odpev Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda in ne pozabim nobene njegovih dobrot.

2 Odpev Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo.

3 Odpev Vse Božje stvari, slavite Gospoda.

 

Job je spregovoril: »Ali nima človek na zemlji tlake in njegovi dnevi, ali niso dninarjevi dnevi? Kakor suženj hrepeni po senci in kakor dninar pričakuje svoje plače, tako so mi postali v dediščino mesci polni gorja in truda polne noči so mi bile dodeljene. Če ležem, mislim: »Kdaj bom vstal?« Ko se vleče noč, se naveličam preobračanja do svita.

Moje telo je oblečeno v črve in v prsteno skorjo, moja koža je zgrbančena in mokra. Moji dnevi so hitrejši ko tkalska snovalnica in minevajo brez upanja. Spomni se, da je moje življenje le dih! Moje oko ne bo več videlo sreče. Kdor me zdaj še gleda, me ne bo več videl, tvoj pogled me bo iskal, pa me ne bo več.

Kakor se oblak razprši in preide, tako tisti, ki gre v podzemlje, ne vzide več. Ne vrne se več v svojo hišo in njegov kraj ga ne pozna več. Zato ne bom zadrževal svojih ust, govoril bom v stiski svojega duha, tožil bom v bridkosti svoje duše.

Mar sem morje ali morska pošast, da si postavil stražo nad mano? Kadar mislim, da me bo tolažila moja postelja, da mi bo moje ležišče pomagalo nositi mojo bedo: me strašiš s sanjami, me plašiš s prikaznimi. Rajši bi izvolil, da bi bil zadavljen, rajši bi videl smrt ko te svoje bolečine.

Ginem, ne bom živel večno. Odstopi od mene, kajti le dih so moji dnevi! Kaj je človek, da ga upoštevaš, da pozornost nanj obračaš? Da ga obiskuješ vsako jutro in ga preskušaš vsak trenutek? Kako dolgo ne umakneš pogleda od mene, mi ne pustiš, da bi požrl vsaj svojo slino?

Če sem grešil, čuvar ljudi, kaj sem ti s tem storil? Zakaj si me postavil za tarčo svojim udarcem, da sem postal sam sebi v breme? Zakaj ne odvzameš mojega greha in ne odpustiš moje krivde? Glej, zdaj bom legel v prah, in če me boš iskal, me ne bo več.«

 

SPEV (Job 7, 5.7.6)

Moje telo je kakor prstena skorja, ki razpada. * Spomni se me, Gospod, saj je moje življenje le kakor dih.

Moji dnevi tako hitro minejo in leta gredo h koncu. * Spomni se me, Gospod, saj je moje življenje le kakor dih.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Kje sem te torej našel, da sem te spoznal? Saj te še ni bilo v mojem spominu, preden sem te spoznal! Kje sem te torej našel, da sem te spoznal? Kje drugje kot v tebi nad menoj? In vendar nikjer nobenega kraja, pa naj se od tebe oddaljujemo, naj se ti približujemo, nikjer nobenega kraja! Vsepovsod vladaš vsem, Resnica, ki se obračajo nate za nasvet, in vsem odgovarjaš obenem, pa če te še tako različno sprašujejo. Razločno odgovarjaš, a vsi te ne slišijo razločno. Vsi te sprašujejo, o čemer bi radi nasveta, ne slišijo pa zmerom vsi, kar bi radi slišali. Najboljši tvoj služabnik pa je tisti, ki ne gleda toliko na to, da bi slišal od tebe, kar bi sam hotel, kakor na to, da bi sam hotel to, kar sliši od tebe.

Pozno sem te vzljubil, Lepota, večno davna, večno nova, pozno sem te vzljubil! In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj, in tam sem te iskal, nelep sem se gnal za lepimi stvarmi, ki si jih ti ustvaril. Z menoj si bil, jaz ne s teboj. Daleč od tebe so me držale stvari, ki sploh ne bi bivale, ko ne bi v tebi bivale. Vabil si in klical - in prebil si mojo gluhoto. Bliskal in žarel si - in pregnal si mojo slepoto. Sladko si mi vzdehtel in vsrkal sem tvoj vonj - po tebi koprnim. Okusil sem te - in sem te lačen in žejen. Dotaknil si se me - in zagorel sem po tvojem miru.

Kadar bom z vsem svojim bitjem priklenjen nate; ne bo zame nikjer bolečine ne truda in moje življenje bo živo, do vrha napolnjeno s tabo. Zdaj pa, ko te še nisem poln, sem samemu sebi v breme, zakaj le kogar ti napolnjuješ, mu olajšaš tovor. Še se bojujejo v meni moje objokovanja vredne radosti z razveseljivimi radostmi, a na kateri strani bo zmaga, ne vem. Bojujejo se moje zle žalosti z dobrimi radostmi, a na kateri strani bo zmaga, ne vem.

Gorje mi, Gospod, usmili se me! Gorje mi! Glej, saj ne skrivam svojih ran: ti si zdravnik in jaz bolnik, ti si usmiljen in jaz usmiljenja potreben. Mar ni človeško življenje samo preizkušnja na zemlji?

Kdo je, da bi si želel nadlog in težav? Nositi jih ukazuješ, ljubiti ne. Nihče ne ljubi tega, kar prenaša, čeprav morda voljno prenaša. Kajti četudi z veseljem prenaša, vendar bi rajši imel, da ne bi imel kaj prenašati. V nesreči si želim sreče, v sreči se nesreče bojim. Kje je tu srednji kraj, kjer bi človeško življenje ne bilo preizkušnja?

Gorje sreči in uspehu sveta: dvakrat gorje zaradi strahu pred nesrečo in zaradi pohujšanja, ki je v veselju! Gorje nesrečam sveta: dvakrat in trikrat gorje zaradi hrepenenja po sreči in ker je nesreča sama trda in ker se je bati, da zlomi potrpljenje! Mar ni človeško življenje samo preizkušnja na zemlji, brez najmanjšega oddiha?

Vse moje upanje je edinole v tvojem velikem usmiljenju.

 

Pozno sem te vzljubil, Lepota, večno davna, večno nova, pozno sem te vzljubil! * Klical si in klical, dokler nisi premagal moje gluhote.

Sin človekov je prišel iskat in rešit, kar je bilo izgubljeno. * Klical si in klical, dokler nisi premagal moje gluhote.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, vôdi svet po poti svojega miru in reda, da bo tvoja Cerkev lahko spolnjevala svoje poslanstvo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Pripravljeno je moje srce, Gospod, pripravljeno.

2 Odpev Gospod me je odel z oblačilom zveličanja in s plaščem pravičnosti.

3 Odpev Vse življenje bom hvalil Gospoda.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Kol 3,17)
Vse, kar delate, v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa in po njem se zahvaljujte Bogu in Očetu.

– Daroval ti bom, Gospod, hvalno daritev.
– Slavil bom tvoje ime.
 

Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti se smemo opoldne odpočiti. Ozri se dobrotno na delo, ki smo ga opravili, popravi v njem, kar je zgrešeno, in pomagaj nam, da ga bomo končali, kot je tebi všeč.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

Pesem
Jezik moj, skrivnost opevaj:
Rešnje Jezusa telo,
dragoceno kri prelito,
ki je svet odkupljen z njo.
Sin je Matere presvete
Kralj, ki rešil je zemljo.

 

Iz brezmadežne Device
se v rešenje nam rodi,
seme Božje blagovesti
seje vse življenja dni:
z delom čudežne modrosti
tek življenja dovrši.

 

Z brati pri večerji zadnji
spolni zakoniti red;
po obredu sam postane
jagnje, ki rešuje svet;
z lastnimi rokami daje
dvanajsterim sebe v jed.

 

On, ki večna je Beseda,
nov obred nam podeli,
ko z besedo kruh in vino
spremeni v Telo in Kri.
Ne zaznajo tega čuti,
vera nas dovolj uči.

 

V Zakramentu vse svetosti
počastimo Jezusa,
v novi daje nam skrivnosti
Kruh življenja večnega;
v naših čutov pa slabosti
živa vera luč nam da.

 

Tebi, Oče, z ljubim Sinom,
čast pojo naj vse stvari;
Svetega Duha enako
naj slavé jeziki vsi.
Troedinemu naj Bogu,
slava vekomaj doni. Amen.

1 Odpev Dobri Bog daje vsem, ki ga častijo, kruha, da se spominjajo njegovih čudovitih del, aleluja.

 —

2 Odpev Gospod naklanja mir svoji Cerkvi in jo hrani z najboljšo pšenico, aleluja.

 —

3 Odpev Resnično, resnično vam povem: Ni vam dal kruha iz nebes Mojzes, ampak moj Oče vam daje pravi kruh iz nebes, aleluja.

 —

Kratko berilo  (1 Kor 10,16–17)
Kelih zahvale, ki ga blagoslavljamo, ali ni udeležba pri Kristusovi krvi? Kruh, ki ga lomimo, ali ni udeležba pri Kristusovem telesu? Ker je en kruh, smo mi, ki nas je mnogo, eno telo; vsi smo namreč deležni enega kruha.

Odpev k Moja duša Kako dober si, Gospod! Ljubezen do svojih otrok kažeš s tem, da nam iz nebes deliš najboljši kruh, lačne napolnjuješ z dobrotami, prevzetne bogatine pa odpuščaš prazne.

Odpev k Moja duša Kako dober si, Gospod! Ljubezen do svojih otrok kažeš s tem, da nam iz nebes deliš najboljši kruh, lačne napolnjuješ z dobrotami, prevzetne bogatine pa odpuščaš prazne.

Kristus vabi vse na sveto gostijo, pri kateri daje svoje telo in kri za življenje sveta. Ponižno ga prosimo:

Kristus, Sin živega Boga, naročil si nam opravljati v svoj spomin evharistično gostijo,

– naj tvoja Cerkev zvesto obhaja svete skrivnosti.

Kristus, edini duhovnik Najvišjega, duhovnikom si naročil deliti zakramente,

– naj živijo v skladu s tem, kar obhajajo v svetih znamenjih.

Kristus, kruh iz nebes, združi v eno telo vse, ki so deležni istega Božjega kruha,

– utrdi v miru in edinosti vse, ki verujejo v tebe.

Kristus, nebeški zdravnik, tvoj kruh nam je zdravilo nesmrtnosti in poroštvo vstajenja,

– vrni bolnikom zdravje in grešnikom živo upanje.

Kristus, kralj večnosti, po tvojem naročilu obhajamo svete skrivnosti in oznanjamo tvojo smrt, dokler ne prideš v slavi,

– naj postanejo deležni tvojega vstajenja vsi, ki so umrli v tebi.

Sklepna prošnja
Jezus, naš Bog, v čudovitem zakramentu svete evharistije si nam zapustil spomin svojega trpljenja in vstajenja. Naj svete skrivnosti tvojega telesa in krvi tako častimo, da bomo prejemali vedno več sadov tvojega odrešenja, ki z Bogom Očetom v občestvu Svetega Duha živiš in kraljuješ vekomaj.