Brevir za 29. marec 2024

Veliki petek

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Veliki petek - besedno bogoslužje

Povabilo

Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, Božjega Sina, ki nas je s svojo krvjo odrešil.
Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *
veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.
Z veseljem služite Bogu, *
radostno vstopajte v njegovo svetišče.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, Božjega Sina, ki nas je s svojo krvjo odrešil.
Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *
on nas je ustvaril.
Mi smo njegovo ljudstvo, *
skrbi za nas kot pastir za ovce.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, Božjega Sina, ki nas je s svojo krvjo odrešil.
Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *
s hvalnicami v njegove svete dvore.
Častite ga in njegovo ime slavite, *
Gospod je dober in usmiljen.
Rodovi prihajajo in odhajajo, *
on pa ostane zvest za vse čase.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, Božjega Sina, ki nas je s svojo krvjo odrešil.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, Božjega Sina, ki nas je s svojo krvjo odrešil.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so lastni

Lastno

pesem, 1. odpev, 1. psalm, 2. odpev, 2. psalm, 3. odpev, 3. psalm, vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

[L]

Pesem
Jezik moj, opevaj zmago, slavno in prečudežno,
zmagoslavno pesem križu, zmage znamenje zapoj
in povej, kako Zveličar darovan je zmagal smrt.
 
Zapeljani prvi človek se je smilil Stvarniku,
sad usodni je pokusil, s tem usužnjil se peklu.
Les tedaj Bog sam izbral je, da lesá izmil bi greh.
 
Ko se torej čas dopolni odrešenja našega,
Oče sam nebeški pošlje Sina, zemlje stvarnika.
Ta za nas postane človek, iz device se rodi.
 
S tridesetimi že leti tek življenja dokonča,
ko voljno se naš Zveličar sam trpljenju ves preda,
dá razpeti se na križu, žrtev je za greh sveta.
 
Večna naj bo tebi slava, o Trojica blažena,
čast Očetu, njega Sinu, ista Duhu Svetemu.
Vse stvari pojo naj hvalo troedinemu Bogu. Amen.
1 Odpev Vladarji zemlje se dvigajo in snujejo zaroto zoper Gospoda in njegovega maziljenca.
Ps 2     Kristus, Božji Sin in zmagovalec
Zbrali so se zoper tvojega Sina Jezusa, ki si ga mazilil (Apd 4,27).
 
Zakaj hrumijo ljudstva *
in se vznemirjajo narodi?
Vladarji zemlje se dvigajo in snujejo zaroto *
zoper Gospoda in njegovega maziljenca:
»Pretrgajmo njih verige, *
vrzimo s sebe ta jarem!« —
 
Gospod v nebesih pa se jim smeje, *
pomilovalno se jim posmehuje.
Spregovori jim v pravični jezi *
in jih prestraši s svojo besedo:
»Jaz sem si postavil svojega kralja *
na Sionu, moji sveti gori.« —
 
Oznanil bom sklep Gospoda, ki mi je rekel: *
»Moj Sin si ti, rodil sem te danes.
Reci mi in dam ti v posest narode *
in vso zemljo v tvojo lastnino.
Vladal jim boš z močno roko, *
zdrobil jih kot lončeno posodo.« —
 
Voditelji, zdaj spoznajte, *
vladarji zemlje, dajte se poučiti.
Služite Bogu v spoštovanju in veselju, *
v svetem strahu se mu podvrzíte,
da se ne razsrdi in se ne pogubite, *
ko se lahko v hipu vname njegova jeza.
Blagor vsem zvestim, *
ki se zatekajo k njemu. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Vladarji zemlje se dvigajo in snujejo zaroto zoper Gospoda in njegovega maziljenca.
2 Odpev Razdeljujejo si moja oblačila in žrebajo za mojo suknjo.
Ps 21   Trpljenje pravičnega in uslišanje
Jezus je z močnim glasom zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,46).
 
Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil, *
zakaj si se oddaljil od mene?
Zakaj mi ne pomagaš, *
ali ne slišiš, ko vpijem od bolečine?
Moj Bog, ves dan te kličem in me ne uslišiš; *
še ponoči vpijem, a ni nobenega odmeva. —
 
Ti si Sveti, ti kraljuješ na veke, *
tebe hvali Božje ljudstvo.
V tebe so upali naši očetje, *
upali so in si jih osvobodil.
K tebi so klicali in si jih rešil, *
v tebe so upali in niso bili osramočeni. —
 
Jaz pa sem kakor črv in ne človek, *
ljudje me zasramujejo, svet me zaničuje.
Vsi, ki me vidijo, se mi posmehujejo, *
z glavo majejo in govorijo:
»Zaupal je v Gospoda, naj ga reši, *
naj ga otme, če mu dobro hoče.« —
 
Vate zaupam že od rojstva, *
ti si moje upanje od detinstva.
Tebi sem bil posvečen, še preden sem bil rojen, *
ti si bil moj Bog že v materinem naročju.
Ne oddaljuj se od mene v stiskah in bodi mi blizu, *
nihče drug mi ne bo pomagal. 
 
Mnogo zveri me obdaja, *
obkrožajo me divje živali.
Pred menoj odpirajo svoja žrela *
in rjovejo kakor grabežljivi levi.
Moje moči so se razlile kakor voda, *
moje kosti so se razklenile.
Srce mi je postalo kakor vosek, *
raztaplja se v mojih prsih.
Kakor črepinja je suho moje grlo, *
jezik se neba prijemlje, do smrti sem izčrpan. —
 
Mnogo nasprotnikov me je obdalo, *
drhal hudobnežev preži okoli mene.
Roke in noge so mi prebodli, *
vse svoje kosti bi mogel prešteti.
Oni me pa gledajo, *
pasejo oči na mojih mukah.
Razdeljujejo si moja oblačila *
in žrebajo za mojo suknjo. —
 
Gospod, ne oddalji se od mene, *
moja moč si, hiti mi pomagat.
Reši moje življenje smrti, *
da me zveri ne raztrgajo.
Iz levjega žrela me reši, *
varuj me pred krvoločnimi volkovi.
Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom, *
sredi zbora pravičnih te bom hvalil. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Razdeljujejo si moja oblačila in žrebajo za mojo suknjo.
3 Odpev Tisti, ki mi strežejo po življenju, premišljujejo, kako bi se me znebili.
Ps 37   Molitev skesanega grešnika v veliki stiski
 Od daleč so stali vsi njegovi znanci (Lk 23,49).
 
Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *
in ne pokôri me v svojem srdu.
Tvoje šibe so me udarile, *
tvoja težka roka me je zadela. —
 
Zaradi tvojega srda je moje telo ena sama rana, *
bolečina mi kljuje v kosteh zaradi mojih grehov.
Moja krivda mi sega čez glavo *
kakor težko breme, ki ga ne morem nositi.
Moje rane se vnemajo in zaudarjajo *
zavoljo moje nespameti.
Potrt sem čez mero, *
sključen sem in ves dan tavam okrog prežalosten. —
 
Moja ledja so polna vnetja, *
nič zdravega ni na mojem telesu.
Silno sem potrt in izčrpan, *
tako mi je hudo, da kar tulim. —
 
Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, *
moje vzdihovanje ti ni prikrito.
Srce mi razbija in moč me zapušča, *
luč mojih oči mi ugaša. —
 
Moje rane se studijo prijateljem in znancem, *
sorodniki se me izogibajo.
 
Tisti, ki mi strežejo po življenju, *
premišljajo, kako bi se me znebili.
Želijo mi hudo in grozijo s smrtjo, *
nenehno snujejo zvijače.
 
Kakor gluh sem in ne poslušam, *
kakor nem svojih ust ne odpiram.
Sem kot tisti, ki nič več ne dojema *
in se ne more braniti. —
 
Gospod, moj Bog, le v tebe zaupam, *
ti boš govoril zame.
Moji sovražniki naj se ne veselijo moje nesreče; *
ko me vidijo na tleh, naj ne slavijo svoje zmage. —
 
Ne morem zdržati, *
moja bolečina me muči brez prenehanja.
Priznavam svojo krivdo, *
žalosten sem zaradi svojega greha. —
 
Mnogo jih je, ki me brez vzroka sovražijo, *
in postajajo vedno močnejši.
Vračajo mi hudo za dobro, *
napadajo me, ker se potegujem za pravico. —
 
O Gospod, moj Bog, nikar me ne zapusti, *
ostani mi ob strani.
Hiti mi pomagat, *
moj Gospod in moja rešitev. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Tisti, ki mi strežejo po življenju, premišljujejo, kako bi se me znebili.
- Nikar me ne prepuščaj volji mojih sovražnikov,
- vstale so zoper mene krive priče, polne sovraštva.
PRVO BERILO
Iz pisma Hebrejcem (9,11-28)
Kristus vstopa s svojo krvjo v božje svetišče
 
Bratje, Kristus je stopil kot veliki duhovnik prihodnjih dobrin skozi večji in popolnejši šotor, ki ni z rokami narejen, to je, ni od tega sveta; tudi ni s krvjo kozlov in juncev, ampak z lastno krvjo enkrat za vselej stopil v svetišče ter pridobil večno odrešenje.
Zakaj če kri kozlov in volov in juničji pepel po škropljenju omadeževane posvečuje glede na zunanjo čistost, koliko bolj bo kri Kristusa, ki je po Svetem Duhu sam sebe dal Bogu v brezmadežno daritev, očistila vašo vest od mrtvih del za službo živemu Bogu!
In zaradi tega je srednik nove zaveze, da bi po smrti, ki jo je prenesel za odrešenje od pregreh v prejšnji zavezi, prejeli, kateri so poklicani, obljubo večne dediščine. Kjer je namreč oporoka, mora prej nastopiti smrt oporočnika. Oporoka je namreč veljavna po smrti, ker nima še moči, dokler še živi oporočnik. Zato tudi (prva) ni bila brez krvi uvedena.
Ko je namreč Mojzes vse zapovedi v postavi oznanil vsemu ljudstvu, je vzel krvi juncev in kozlov z vodo in s škrlatnordečo volno in hizopom ter pokropil knjigo samo in vse ljudstvo z besedami: »To je kri zaveze, ki jo je Bog sklenil z vami.« Enako je s krvjo pokropil tudi šotor in vse orodje za božjo službo. In skoro vse se po postavi očiščuje s krvjo in brez prelivanja krvi ni odpuščanja. Treba je torej, da se s tem očiščujejo podobe nebeških reči, nebeške reči same pa z boljšimi daritvami, kakor so te.
Kristus namreč ni šel v svetišče, ki je narejeno z rokami in je le podoba pravega, marveč v sama nebesa, da se zdaj za nas predstavlja božjemu obličju; tudi ne, da bi se večkrat daroval, kakor hodi veliki duhovnik s tujo krvjo vsako leto v svetišče; sicer bi moral večkrat trpeti od začetka sveta. Tako pa se je prikazal enkrat ob koncu časov, da s svojo daritvijo odpravi greh. In kakor je ljudem določeno enkrat umreti - nato pa sodba - tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da odvzame grehe mnogih, drugič se bo prikazal brez greha tistim, ki ga pričakujejo, v zveličanje.
SPEV (Prim. Iz 53, 7.12)
Kakor ovco so ga peljali, da ga umorijo, in ko so grdo ravnali z njim, ni odprl svojih ust; peljali so ga v smrt, * da svojemu ljudstvu da novo življenje.
Izročil se je v smrt in med hudodelce je bil prištet, * da svojemu ljudstvu da novo življenje.
DRUGO BERILO
Sv. Janez Zlatousti (ok. 350-407) iz Antiohije, škof v Carigradu, neustrašen branitelj vere in nravnosti
Iz katehez sv. Janeza Zlatoustega, škofa (3, 13-19)
Moč Kristusove krvi
 
Ali hočete poslušati o Kristusovi krvi? Pojdimo k njenemu pravzoru in se spomnimo njene predpodobe in pripovedujmo iz stare zaveze.
Zakoljite, pravi Mojzes, enoletno jagnje in z njegovo krvjo pomažite vrata. Kaj praviš, Mojzes? Mar more ovčja kri rešiti razumnega človeka? Pa še kako, reče; ne zategadelj, ker je kri, marveč zato, ker je predpodoba Kristusove krvi. Če bo torej sovražnik videl, da niso pomazani s krvjo predpodobe podboji vrat, ampak usta vernikov z bleščečo krvjo resnice, s krvjo, posvečeno podbojem Kristusovega templja, se bo še toliko prej umaknil.
Ali hočeš zvedeti še o nadaljnji moči te krvi? Poglej, od kod je najprej privrela in iz katerega studenca je pritekla. S križa samega je najprej privrela, tista Gospodova stran je bila njen izvirek. Ko je Jezus umrl, pravi pismo, in je še visel na križu, se je približal vojak in s sulico prebodel stran in odtod sta pritekla voda in kri. Prva je znamenje krsta, druga evharistije. Vojak je odprl stran in nam odkril notranjost svetišča; in našel sem dragocen zaklad ter se štejem srečnega, da sem našel sijajno bogastvo. Prav tako se je zgodilo tudi z onim jagnjetom. Judje so zaklali jagnje, meni je pa sad te žrtve dobro znan.
Iz strani sta pritekla kri in voda. Nočem, poslušalci, da bi kar hitro šli mimo globin tolikšne skrivnosti. Moram še namreč govoriti o skrivnosti in tajnosti. Rekel sem, da tista voda in kri pomenita krst in zakramente. Iz teh je bila ustanovljena Cerkev, iz kopeli prerojenja in prenovljenja Svetega Duha, iz krsta, pravim, in iz zakramentov, ki so očividno pritekli iz strani. Iz svoje strani je torej Kristus sezidal Cerkev, kakor je iz strani Adamove izšla Eva, njegova žena.
O tej stvari namreč pričuje tudi Pavel, rekoč: Iz njegovega mesa in iz njegovih kosti smo, ter omenja stran. Kajti kakor je Bog naredil, da je iz tiste strani ustvaril ženo, tako nam je tudi Kristus iz svoje strani podelil vodo in kri, s čimer naj bi se krepčala Cerkev. In kakor je Bog med spanjem dremajočega Adama odprl njegovo stran, tako nam je Kristus takoj po smrti podaril vodo in kri.
Poglejte, na kakšen način si je Kristus pridružil nevesto, glejte, s kakšno jedjo nas hrani. Kajti z isto jedjo se rojevamo in hranimo. Kakor naravni čut sili ženo, da takoj doji svojega dojenčka z mlekom in krvjo, tako tudi Kristus vedno hrani s svojo krvjo tiste, ki jih je prerodil.
SPEV (1 Pet 1,18-19; Ef 2,18; 1 Jan 1, 7)
Niste odkupljeni z minljivim zlatom ali srebrom, marveč z dragoceno krvjo Kristusa kot brezmadežnega Jagnjeta. * Po njem imamo vsi v enem Duhu dostop k Očetu.
Kri božjega Sina Jezusa Kristusa nas očiščuje vsakega greha. * Po njem imamo vsi v enem Duhu dostop k Očetu.
Sklepna prošnja.
Molimo. Nebeški Oče, ozri se na to svojo družino. Zanjo se je radovoljno izročil v roke sovražnikov in sprejel trpljenje na križu tvoj Sin, naš Gospod Jezus Kristus, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so lastni

Lastno

pesem, 1. odpev, 1. psalm, 2. odpev, 2. psalm, 3. odpev, 3. psalm, berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

[L]

Pesem
Žolč pokusi in omahne. Trni, žeblji, sulica
nežno so telo prebodli, kri z vodó mu vre iz ran.
Zemljo, morje, zvezde, stvarstvo ta studenec je opral.
 
Zvesti križ, edino ti si plemenito res drevo,
ni lesá, ki rasel, cvetel, sad poganjal bi tako.
Sladki les, na sladkih žebljih nosiš breme presladkó.
 
Les visoki, nagni veje, svoja vlakna omehčaj
in naravna vsa trdota v tebi popusti naj zdaj,
ude vzvišenega Kralja k sebi rahlo le privij.
 
Les presrečni, ti edini nosiš žrtev za ves svet,
ladja si, v pristan domači svet zgubljeni nosiš spet,
ker te je oblila sveta Jagnjetova rešnja kri.
 
Večna naj bo tebi slava, o Trojica blažena,
čast Očetu, njega Sinu, ista Duhu Svetemu.
Vse stvari pojo naj hvalo troedinemu Bogu. Amen.
1 Odpev Svojemu lastnemu Sinu Bog ni prizanesel, ampak ga je dal za nas vse.
Ps 50   Usmili se me, Bog
Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,2324).
 
Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *
v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.
Popolnoma izmij mojo krivdo, *
mojega greha me očisti. —
 
Svojo pregreho priznavam, *
moj greh mi je živo v spominu.
Grešil sem zoper tebe samega, *
kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.
Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *
tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —
 
Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *
z grehom je omadeževan že od začetka.
Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *
ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —
 
Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *
bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.
Naj spet občutim radost in veselje, *
moje potrto srce naj se vzraduje. —
 
Ne glej na moje grehe, *
vso mojo krivdo izbriši.
Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *
duha stanovitnosti v meni obnovi. —
 
Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *
svojega svetega duha mi ne odvzemi.
Naj se spet veselim, da sem rešen, *
duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —
 
Grešnikom bom kazal tvoja pota, *
izgubljeni se bodo vrnili k tebi.
Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *
moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —
 
Gospod, odpri moje ustnice, *
da bom oznanjal tvojo hvalo.
Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *
klavnih in žgalnih daritev ne maraš.
Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *
skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —
 
Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *
kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.
Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *
in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Svojemu lastnemu Sinu Bog ni prizanesel, ampak ga je dal za nas vse.
2 Odpev Jezus Kristus nas je ljubil in nas v svoji krvi očistil naših grehov.
Hab 3,2–4.13a.15–19    Bog prihaja k sodbi
Dvignite svoje glave, zakaj vaše odrešenje se približuje (Lk 21,28).
 
Gospod, razodel si mi svoje načrte, *
napolnil si mi dušo s svetim strahom.
Pokazal si mi delo odrešenja, *
ki ga uresničiš v bližnji prihodnosti.
Izvršiš ga v prihodnjih letih, *
v svoji pravičnosti se spomniš svojega usmiljenja.
Prihajaš kakor ob rešitvi iz Egipta *
in se razodevaš kakor na Sinajski gori. —
 
Tvoje veličastvo pregrinja nebesa, *
zemlja je polna tvoje slave.
Kakor luč se blesti tvoja svetloba, *
s svojimi žarki zakrivaš svojo vsemogočnost. —
 
Prišel si, da rešiš svoje ljudstvo, *
da rešiš svoje izvoljene.
V morje poženeš konje sovražnikov, *
da se pogreznejo v globokem vodovju.
Od groze se tresem, ko slišim *
in gledam stisko svojega ljudstva.
Vendar bom mirno počival ob dnevu stiske, *
ko pride ljudstvo, ki nas napade. —
 
Smokva namreč ne bo cvetela, *
na vinski trti ne bo grozdja.
Pridelek oljke bo odpovedal, *
polja ne bodo dajala hrane.
Ovce bodo iz staj odpeljali, *
v hlevih ne bo več živine. —
 
Vendar se bom veselil v Gospodu, *
se radoval v Bogu, svojem rešitelju.
Moja moč bo v Gospodu Bogu, *
gibčen bom kakor jelen. 
Kot zmagovalca me bo vodil po višinah, *
od veselja bom prepeval. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Jezus Kristus nas je ljubil in nas v svoji krvi očistil naših grehov.
3 Odpev Tvoj križ častimo, Gospod, in tvoje sveto vstajenje hvalimo in poveličujemo, zakaj glej, zaradi križa je prišlo veselje na ves svet.
Ps 147 Jeruzalem znova pozidan
Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročenko (Raz 21,9).
 
Hvali Gospoda, Jeruzalem, *
hvali svojega Boga, o Sion. —
 
Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *
blagoslovil je tvoje otroke v tebi.
Tvoji deželi daje živeti v miru, *
hrani te z najboljšo pšenico.
Na zemljo pošilja svojo besedo, *
njegovo oznanilo se hitro širi. —
 
Snežno odejo razgrinja kot volno, *
kakor pepel potresa slano.
Točo siplje kot drobtine kruha, *
kaj more obstati pred njegovim mrazom?
Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *
veter zaveje in stečejo vode. —
 
Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *
zakone in zapovedi svojim izvoljenim.
Tako ni storil nobenemu narodu, *
ni jim razodel svoje postave. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Tvoj križ častimo, Gospod, in tvoje sveto vstajenje hvalimo in poveličujemo, zakaj glej, zaradi križa je prišlo veselje na ves svet.
Kratko berilo  (Iz 52,13–15)
Glej, moj služabnik bo imel uspeh, se povzpne, povzdigne in silno vzviša. Kakor so se mnogi nad njim zavzemali, zakaj nečloveško je bil spačen njegov obraz, njegova podoba ni bila več človeški slična, tako spravi v strmenje mnogo narodov. Pred njim si kralji zatisnejo usta. Zakaj kar jim ni bilo povedano, bodo videli, in česar še niso čuli, bodo zaznali.
Namesto speva z odpevom
Kristus je bil za nas pokoren do smrti, smrti na križu.
Odpev k Hvaljen Nad njegovo glavo so dali napis o njegovi krivdi: Jezus Nazarečan, judovski kralj.
Hvaljen (Lk 1,68-79)
Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *
obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
Obudil nam je mogočnega Zveličarja *
v hiši svojega služabnika Davida.
Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *
ki so ga oznanjali od davnih vekov.
Rešil nas bo naših sovražnikov, *
otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *
spomnil se je svoje svete zaveze.
Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *
da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
Brez strahu bomo služili Gospodu *
v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —
 
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *
pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.
Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *
ki ga bo rešil njegovih grehov.
Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *
kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *
in naravnal na pot miru vse naše korake. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Hvaljen Nad njegovo glavo so dali napis o njegovi krivdi: Jezus Nazarečan, judovski kralj.
Prošnje
Našega Odrešenika, ki je za nas trpel in bil položen v grob, da bi od mrtvih vstal, iskreno počastimo in ga ponižno prosimo:
Gospod, usmili se.
Gospod in naš učitelj, ti si bil za nas pokoren do smrti,
– úči nas vedno spolnjevati Očetovo voljo.
Gospod, usmili se.
Ti si naše življenje, s smrtjo na križu si premagal pekel in smrt,
– naj s teboj umiramo, da bomo s teboj vstali v slavi.
Gospod, usmili se.
Ti si naš kralj, postal si izvržek človeštva in bil pohojen kakor črv,
– úči nas sprejeti tvojo zveličavno ponižnost.
Gospod, usmili se.
Ti si naša rešitev, dal si življenje za svoje ljubljene brate,
– pomagaj nam, da se bomo med seboj ljubili s tvojo ljubeznijo.
Gospod, usmili se.
Ti si naš zveličar, razpel si roke na križu, da ljudi vseh časov pritegneš k sebi,
– zberi v kraljestvo svojega odrešenja vse razkropljene Božje otroke.
Gospod, usmili se.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Sklepna prošnja.
Nebeški Oče, ozri se na to svojo družino. Zanjo se je radovoljno izročil v roke sovražnikov in sprejel trpljenje na križu tvoj Sin, naš Gospod Jezus Kristus, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so lastni

Lastno

pesem, odpev, 1. psalm, 2. psalm, 3. psalm, berilo, sklepna prošnja

Opoldne

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

[L]

Pesem
Dopoldne
Odreši, Rešenik, svoj zarod plemenit,
ki ga ožarja tvojega obraza svit;
ne daj, da zmaga zvitost hudega duha
nad njimi, ki si zanje ti življenje dal.
 
Usmili se rodu, ki v sužnosti ječi,
odpusti grehe, reši težkih nas vezi;
vso našo krivdo s svojo si izmil krvjo,
naj vekomaj s teboj se, Kralj, radujemo.
Amen.
Opoldne
O križ, ti blagoslov sveta,
naš up in vir zveličanja,
bil kazen si za greh nekdaj,
zdaj vhod svetál si v sveti raj.
 
Na tebe je Gospod pripet,
da k sebi ves pritegne svet;
zaman napada knez teme,
noben poskus mu ne uspe.
 
Očeta, tebe in Duha
slavi naj naša hvalnica,
naj zmage križa svetega
raduje v vek se zemlja vsa. Amen.
Popoldne
Naj, Kristus, tvoja grenka smrt
odpre nam blaženosti vrt;
trpljenje tvoje, tvoja kri
odrešila sta vse ljudi.
 
Ljubezen tvoja zbrisala
je pismo starega dolga,
okove strl si sužnosti,
svobôde svet se veseli.
 
Očeta, tebe in Duha
slavi naj naša hvalnica,
naj zmage križa svetega
raduje v vek se zemlja vsa. Amen.
Opoldne
Ko je Jezus visel na križu, je nastala tema po vsej zemlji.
Ps 39,2–14.17–18  Zahvala in prošnja za pomoč
Daritve in žrtve nisi hotel, a telo si mi pripravil (Heb 10,5).
 
Trdno sem upal v Gospoda; *
sklonil se je k meni in uslišal moje vpitje.
Potegnil me je iz gnojne jame, *
dvignil me je iz blatne mlakuže.
Moje noge je postavil na varno *
in utrdil moje korake.
Navdihnil mi je novo pesem Gospodu, *
hvalno pesem našemu Bogu. —
 
Mnogi bodo to videli in se bali, *
zaupali bodo v Gospoda.
Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda, *
ki ne hodi za domišljavci in ne leta za maliki.
Moj Gospod in moj Bog, storil si tako velika čuda, *
da jih ni moč ne opisati ne prešteti.
V tem, kar misliš za nas storiti, *
te nihče ne dosega. —
 
Žrtev in daritev nisi hotel, *
odprl pa si mi ušesa, da te poslušam.
Daritev za grehe nisi terjal; *
tedaj sem rekel: »Glej, prihajam.
Prihajam, da izvršim tvojo voljo, *
kot je pisano o meni v tvoji knjigi.
Spolnjevati hočem tvojo voljo, *
tvojo postavo nosim v svojem srcu.«
 
Tvojo svetost bom poveličeval na javnem zboru; *
Gospod, ti sam veš, da ne bom molčal.
Tvoje pravičnosti ne bom skrival v svojem srcu, *
pripovedoval bom o tvoji zveličavni pomoči.
Na velikem zboru bom govoril *
o tvoji zvestobi in tvoji dobroti. —
 
Ti pa, Gospod, ne odteguj mi svojega usmiljenja, *
vedno naj me podpirata tvoja milost in resnica.
Zasule so me nesreče, ki jih ni konec: *
krivd sem si nakopal toliko, da iz njih ne morem.
Več jih je kot las na glavi, *
če pomislim nanje, mi pogum upade. —
 
Blagovoli me, Gospod, rešiti, *
Gospod, hiti mi pomagat.
V tebi naj se veselijo in radujejo *
vsi, ki te iščejo.
Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *
naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!« —
 
Jaz pa sem siromak in beden, *
toda Gospod skrbi za mene.
Ti si moj pomočnik in rešitelj, *
moj Bog, nikar se ne mudi. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Ps 53,1–6.8–9  Kličimo Boga na pomoč
Prerok prosi, da bi bil v Gospodovem imenu rešen hudobije preganjalcev (Kasiodor).
 
O Bog, zavzemi se zame v svoji dobroti, *
s svojo mogočnostjo mi pomagaj do pravice.
O Bog, usliši mojo molitev, *
poslušaj moje prošnje. —
 
Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *
ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.
Gospod pa mi pomaga *
in mi varuje življenje. —
 
Zato bom vesel opravljal daritve, *
slavil bom tvoje ime, Gospod, ker si dober.
Rešil si me iz sleherne stiske *
in ponižal moje sovražnike. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Ps 87   Molitev v hudi bolezni
To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).
 
Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *
tudi ponoči tožim.
Naj pride k tebi moja molitev, *
prisluhni moji prošnji. —
 
Moja duša je polna bridkosti, *
moje življenje se bliža smrti.
Za umirajočega me imajo, *
mislijo, da sem z močmi pri kraju.
Med mrtve so me že prišteli, *
sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.
Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *
da ne skrbiš več zanje. —
 
Pahnil si me v globoko jamo, *
v temo in zapuščenost.
Trdo me je zadela tvoja desnica, *
zgrnile so se name vse bolečine.
 
Moji prijatelji so me zapustili, *
moja bolezen se jim gnusi. 
Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *
oči mi medlijo od hudega.
Gospod, ves dan vzdihujem, *
svoje roke stegujem k tebi. —
 
Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *
ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?
Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *
in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?
Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *
in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —
 
Moj Bog, na ves glas te kličem, *
že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.
Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *
in skrivaš svoje obličje pred mano?
Mučim se nesrečen od mladosti, *
prenašam težke bolezni in hiram.
Hudo si me preskušal s trpljenjem, *
strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.
Zapustili so me prijatelji in znanci, *
pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Opoldne
Ko je Jezus visel na križu, je nastala tema po vsej zemlji.
Opoldne

Kratko berilo  (Iz 53,4–5)
Božji služabnik je nosil naše trpljenje, si naložil naše bolečine. Mi pa smo ga imeli za udarjenega, od Boga zadetega in mučenega. A zaradi naših grehov je bil ranjen, potrt zaradi naših hudobij. Za naše zveličanje ga je zadela kazen, po njegovih ranah smo ozdraveli.

– Spomni se me, Gospod,
– ko prideš v svoje kraljestvo.
Sklepna prošnja.
Molimo. Nebeški Oče, ozri se na to svojo družino. Zanjo se je radovoljno izročil v roke sovražnikov in sprejel trpljenje na križu tvoj Sin, naš Gospod Jezus Kristus, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so lastni

Lastno

pesem, 1. odpev, 1. psalm, 2. odpev, 2. psalm, 3. odpev, 3. psalm, berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

[L]

Tistim, ki se udeležijo bogoslužnega opravila v čast Gospodovemu trpljenju, ni treba moliti večernic.
Pesem
Kraljevo znamenje, o križ,
kako v skrivnosti se blestiš:
Gospod, ki je ustvaril svet,
na lesu križa je razpet.
 
O krasno, slavljeno drevo,
škrlatno zaljšano s krvjo,
izbrano, da tvoj srečni les
dotika kralja se nebes.
 
Pozdravljen križ, presvet oltar,
daruje tu se naš Vladar:
Življenje pretrpi tu smrt,
življenje s smrtjo obudi.
 
Pozdravljen križ, edini up
v teh velikih in svetih dneh,
pomnoži dobrim milosti,
izbriši krivdo grešnikom.
 
Trojica, vir zveličanja,
naj sleherni te duh slavi
in po skrivnosti križa nam
odpri nebesa sveti raj. Amen.
1 Odpev Ozrite se, vsa ljudstva, in poglejte mojo bolečino.
Ps 115 Zahvala v svetišču
Po Kristusu neprenehoma prinašajmo Bogu hvalno daritev (Heb 13,15).
 
Zaupal sem v Gospoda, *
ko sem bil v največji stiski,
tudi ko sem rekel v svojem strahu: *
»Vsak človek me lahko prevara.«  —
 
Kaj naj povrnem Gospodu *
za vse dobro, kar mi je storil?
Dvignil bom zveličavni kelih *
in slavil Gospoda. —
 
Spolnil bom svoje obljube Gospodu *
pred vsem njegovim ljudstvom.
V Gospodovih očeh je dragocena *
smrt njegovih svetih. —
 
Gospod, hočem ti zvesto služiti, *
vedno ostati v tvoji službi.
Rešil si me, zato te bom hvalil, *
daroval ti bom hvalno daritev. —
 
Spolnil bom svoje obljube Gospodu *
pred vsem njegovim ljudstvom,
v dvorih Gospodove hiše, *
v njegovem svetem mestu. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Ozrite se, vsa ljudstva, in poglejte mojo bolečino.
2 Odpev Moj duh v meni skoraj ugaša, srce mi je otrpnilo.
Ps 142,1–11   Molitev v stiski
Človeka ne opravičijo dela postave, ampak vera v Jezusa Kristusa (Gal 2,16).
 
Gospod, usliši mojo molitev, *
čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.
Ne kliči me pred svojo sodbo, *
saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —
 
Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *
pahnil me je v temo kot davno umrle.
Moj duh v meni skoraj ugaša, *
srce mi je otrpnilo.
Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *
razmišljam o vseh tvojih delih.
Svoje roke dvigam k tebi, *
po tebi me žeja kot suho zemljo. —
 
Gospod, hitro me usliši, *
kajti moj duh že omaguje.
Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *
da ne bom podoben tem, ki umirajo.
Naj skoraj prejmem tvojo milost, *
kajti v tebe zaupam.
Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *
saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —
 
Reši me mojih sovražnikov, *
Gospod, v tebe zaupam.
Moj Bog si, úči me spolnjevati svojo voljo, *
v svoji dobroti me varno vodi. —
 
Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *
po svoji dobroti me reši iz stiske. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Moj duh v meni skoraj ugaša, srce mi je otrpnilo.
3 Odpev Jezus je vzel kisa in rekel: Dopolnjeno je. Nato je nagnil glavo in izdihnil.
Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik
 
Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *
a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.
Sam sebe je izničil, *
podobo hlapca je vzel nase.
Ljudem je postal podoben *
in bil po zunanjosti kakor človek.
Ponižal se je in je bil pokoren, *
pokoren do smrti, smrti na križu. —
 
Zato ga je Bog povišal *
in mu dal ime, ki je nad vsa imena.
V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *
v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.
Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *
v slavo Boga Očeta.

 —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Jezus je vzel kisa in rekel: Dopolnjeno je. Nato je nagnil glavo in izdihnil.
Kratko berilo  (1 Pt 2,21–24)
Kristus je za nas trpel in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah. On ni storil greha in tudi zvijače ni bilo v njegovih ustih; ko je bil zasramovan, ni sramotil, ko je trpel, ni pretil, temveč je prepuščal njemu, ki pravično sodi; sam je naše grehe na svojem telesu nesel na križ, da bi mi grehom odmrli in živeli pravičnosti: z njegovimi ranami ste bili ozdravljeni.
Namesto speva z odpevom
Kristus je bil za nas pokoren do smrti, smrti na križu.
Odpev k Moja duša Ko smo bili še sovražniki, smo dosegli spravo z Bogom Očetom s smrtjo njegovega Sina.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)
Moja duša poveličuje Gospoda, *
moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni, *
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *
vsem, ki mu zvesto služijo. —
 
Dvignil je svojo močno roko, *
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola *
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami *
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote *
do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Moja duša Ko smo bili še sovražniki, smo dosegli spravo z Bogom Očetom s smrtjo njegovega Sina.
Prošnje
Lepo je, če danes molimo tiste slovesne prošnje, ki so v Rimskem misalu. Lahko pa molimo naslednje prošnje ali pa tiho molimo po namenih, ki so navedeni.
Pobožno obhajamo spomin smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa, iz katere je svetu priteklo življenje. Boga Očeta prosímo:
Oče, usliši nas zaradi smrti svojega Sina.
Zedini svojo Cerkev.
Oče, usliši nas zaradi smrti svojega Sina.
Varuj našega papeža I.
Oče, usliši nas zaradi smrti svojega Sina.
Posvečuj s Svetim Duhom vse vernike in predstojnike v Cerkvi.
Oče, usliši nas zaradi smrti svojega Sina.
Pomnoži vero in spoznanje katehumenom.
Oče, usliši nas zaradi smrti svojega Sina.
Zberi vse kristjane v edinosti.
Oče, usliši nas zaradi smrti svojega Sina.
Pripelji Jude k polnosti odrešenja.
Oče, usliši nas zaradi smrti svojega Sina.
Razsvetli s svojo lučjo vse, ki še ne verujejo v Kristusa.
Oče, usliši nas zaradi smrti svojega Sina.
Razodeni znamenja svoje dobrote v stvarstvu vsem, ki te tajijo.
Oče, usliši nas zaradi smrti svojega Sina.
Vodi mišljenje in delovanje državnim poglavarjem.
Oče, usliši nas zaradi smrti svojega Sina.
Potolaži vse žalostne.
Oče, usliši nas zaradi smrti svojega Sina.
Usmili se vseh umrlih.
Oče, usliši nas zaradi smrti svojega Sina.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Sklepna prošnja.
Nebeški Oče, ozri se na to svojo družino. Zanjo se je radovoljno izročil v roke sovražnikov in sprejel trpljenje na križu tvoj Sin, naš Gospod Jezus Kristus, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Nedelja in slovesni praznik (po 2. večernicah)

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.
V prvem, tretjem in petem postnem tednu 'Končujemo današnji dan', v drugih tednih pa 'O Kristus, ti si luč in dan'
Pesem
O Kristus, ti si luč in dan,
razsvétli našo temno noč,
ti večne Luči si odsvit
in dušam našim luči vir.
 
Zaupno prosimo, Gospod,
da bi nas varoval v temi,
naj duh počiva brez skrbi,
spokojno ure nam tekó.
 
Ko sen zakrije nam oči,
srce naj s tabo še bedi;
dobrota tvoja, tvoja moč,
naj zla nas brani vsakega.
 
Skušnjavca zvitega odbij,
nas reši vseh nevarnosti,
obvaruj nas, ki tvoji smo
in s tvojo rešeni krvjo.
 
Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen
Psalmi
Ps 90 Večerna molitev
Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši (Jn 14,27).
 
Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.
 
Kdor prebiva v varstvu Najvišjega, *
počiva v zavetju Vsemogočnega.
Reci Gospodu: »Moje pribežališče in moj varuh, *
moj Bog, ki vanj zaupam.« —
 
Zares, on te osvobaja iz zanke hudobnih, *
te rešuje hudobnega jezika.
S svojo ljubeznijo te neguje, *
pod njegovo varstvo se zatekaš.
Njegova zvestoba te varuje *
bolj kot najmočnejše orožje.
Ni se ti bati nočne strahote, *
niti nevarnosti, ki ti grozi podnevi.
Ne bolezni, ki te skrivaj napade, *
ne pogube, ki razsaja očitno. —
 
Če jih ob tebi pade tisoč ali deset tisoč, *
tebi nobena nesreča ne more do živega.
Samo oči ti je treba odpreti, *
pa boš videl, kako Bog grešnike kaznuje.
Ti pa si se zatekel k njemu, *
izbral si Najvišjega za svoje varstvo. —
 
Zlo te ne zadene, *
nadloga se tvojemu domu ne približa.
Svojim angelom je zate zapovedal, *
naj te varujejo na vseh tvojih potih.
Na rokah te bodo nosili, *
da z nogo ne zadeneš ob kamen.
Stopal boš čez gada in modrasa, *
poteptal boš leva in zmaja. —
 
Gospod govori: »Ker mi je vdan, ga rešim, *
varujem ga, ker me priznava.
Ko me bo klical, ga bom rad uslišal, *
v stiski ga bom rešil in uveljavil.
Dal mu bom dolgo in polno življenje *
in mu pokazal, kako znam reševati.«  —
 
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen. —
 
Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.
 
Kratko berilo (Raz 22,4–5)
Gledali bodo Gospodovo obličje in njegovo ime bo na njih čelih. In noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke in ne sončne luči; zakaj Gospod jih bo razsvetljeval in kraljevali bodo na vekov veke.
Namesto speva z odpevom
Kristus je bil za nas pokoren do smrti, smrti na križu.
Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)
Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
 
Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *
kakor si obljubil s svojo besedo.
Na svoje oči sem videl Zveličarja, *
ki si ga poslal vsem ljudstvom:
luč v razsvetljenje vseh narodov *
in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod, naš Bog, danes smo obhajali skrivnost Kristusovega vstajenja. Ponižno te prosimo, naj bomo varni pred vsako nesrečo in počivamo v tvojem miru, jutri pa veseli vstanemo in te spet slavimo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Blagoslovni vzklik
 
Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.
 
Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev
Pozdravljena, Kraljica,
mati usmiljenja,
življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!
K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,
k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.
Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas
in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.
O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!

⇑ Vrh