Brevir za 29. januar 2025

[D]

1 Odpev Pred teboj, Gospod, hodita milost in zvestoba.

2 Odpev Božji Sin je po telesu iz Davidovega rodu.

3 Odpev Nekoč sem prisegel svojemu služabniku Davidu: Tvoj zarod bo ostal na veke.

[L]

 

Tiste dni je Mojzes sklical ves Izrael ter jim rekel: »Videli ste vse, kar je storil Gospod pred vašimi očmi v egiptovski deželi faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi: velike preskušnje, ki so jih videle tvoje oči, tista velika znamenja in čudeže. Toda Gospod vam ni dal do današnjega dneva srca, da bi umelo, in oči, da bi videle, in ušes, da bi slišala.

Vodil sem vas štirideset let po puščavi. Vaša oblačila niso razpadla z vas in tvoje obuvalo ti ni razpadlo z noge. Kruha niste jedli in vina in opojne pijače niste pili, da bi spoznali, da sem jaz, Gospod, vaš Bog.

Danes stojite vi vsi pred Gospodom, svojim Bogom, vaši poglavarji, sodniki, starešine in voditelji, vsi Izraelovi možje, vaši otroci, vaše žene, tudi tvoj tujec, ki biva sredi tvojega tabora, od tega, ki ti seka drva, do onega, ki ti nosi vodo, da vstopiš v zavezo Gospoda, svojega Boga, in v njegovo prisego, ki jo Gospod, tvoj Bog, danes sklepa s teboj, da te postavi danes za svoje ljudstvo in da bo on sam tvoj Bog, kakor ti je obljubil in kakor je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.

Toda te zaveze in te zakletve ne sklepam samo z vami, ampak tudi s tistimi, ki stojijo danes tu z nami pred Gospodom, našim Bogom, in s tistimi, ki jih danes ni tukaj z nami. Saj veste, kako smo prebivali v egiptovski deželi in kako smo hodili sredi med narodi, mimo katerih ste šli. Videli ste njihove ostudnosti in malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so pri njih.

Med vami naj ne bo moža ali žene ali družine ali rodu, čigar srce bi se danes odvrnilo od Gospoda, našega Boga, in šlo služit bogovom onih narodov. Med vami naj ne bo korenine, ki rodi strup in pelin. Naj si nihče, ki sliši besede te zakletve, ne obeta v svojem srcu blagoslova, češ: ,Dobro mi bo, čeprav hodim v zakrknjenosti svojega srca.' To bi pogubilo, kar je namakanega, obenem z osušenim. Takemu Gospod ne bo hotel odpustiti, ampak takrat se bo vnela Gospodova jeza in gorečnost zoper tega človeka in zadela ga bo vsa kletev, ki je zapisana v tej knjigi, in Gospod bo izbrisal njegovo ime izpod neba. Gospod ga bo izločil v pogubljenje izmed vseh Izraelovih rodov po vseh prekletstvih zaveze, zapisane v tej knjigi postave.

Prihodnji rod, vaši sinovi, ki nastopijo za vami in tujec, ki pride iz daljne dežele, bodo videli nadloge te dežele in bolezni, s katerimi jo je Gospod udaril, da je žveplo in sol in pogorišče vsa zemlja; ne obseva se, ne poganja in nikaka trava na njej ne raste in je kakor razdejanje, s katerim je Gospod v svoji jezi in togoti udaril Sodomo in Gomoro, Adamo in Seboim; (tedaj) bodo vsi narodi vpraševali: ,Zakaj je Gospod tej deželi tako storil? Kaj pomeni razvnetje te velike jeze?' In odgovarjali bodo: ,Ker so zapustili zavezo Gospoda, Boga svojih očetov, ki jo je sklenil z njimi, ko jih je izpeljal iz egiptovske dežele, in ker so šli in služili drugim bogovom in jih molili, bogove, ki jih niso poznali in ki jim jih ni določil. Zato se je razvnela Gospodova jeza zoper to deželo, da je spravil nadnjo vsa prekletstva, ki so zapisana v tej knjigi. Zato jih je Gospod izruval iz njihove zemlje v jezi in v srdu in v veliki togoti in jih pahnil v drugo deželo, kakor je danes.'

Skrivne reči so pri Gospodu, našem Bogu, razodete reči pa so za nas in naše otroke vekomaj, da bi spolnjevali vse besede te postave.«

 

SPEV (Gal 3, 13-14; prim. 5 Mojz 8,14)

Kristus je nase vzel naše prekletstvo, da bi na vse ljudi prišel Abrahamov blagoslov. * Po veri naj bi prejeli obljubo Duha.

Bog nas je rešil sužnosti greha. * Po veri naj bi prejeli obljubo Duha.

Sv. Bernard (ok. 1090-1153), opat cistercijanskega samostana Clairvaux v Franciji, mislec, pridigar, mistik

 

Kje najdejo slabotni varno in trdno gotovost in počitek, če ne v Odrešenikovih ranah? Toliko varneje se počutim v njih, kolikor mogočnejši je on od drugih odreševalcev. Svet hrumi, telo pritiska, zli duh zalezuje, jaz pa ne padem, ker je moj temelj na trdni skali. Velik greh sem zagrešil, vest me bo pekla, a se ne bom zmedel, zakaj spominjal se bom Gospodovih ran. Kajti zaradi naših grehov je bil ranjen. Ni stvari, ki bi vodila v smrt, da bi je ne premagala Kristusova smrt. Ko se spomnim tako močnega in učinkovitega zdravila, me ne more prestrašiti nobena, še tako huda bolezen.

Zato se je vsekakor zmotil tisti, ki je dejal: Moja krivda je prevelika, da bi zaslužil odpuščanje. Seveda, ni bil eden od Kristusovih udov in mu Kristusovo zasluženje ni pripadalo. Tako ni smel imenovati in imeti za svoje vse, kar je Kristusovega, kakor sme storiti tisti, ki je z Glavo eno telo.

Jaz pa z zaupanjem jemljem, kar mi manjka v moji slabosti, iz Gospodovega srca. Prepolno je usmiljenja in ne manjka odprtin, po katerih se to izliva. Prebodli so mu roke in noge ter s sulico odprli njegovo stran in iz teh odprtin smem srkati med iz skale in olje iz trdega kremena, to je okušati in spoznavati, kako dober je Gospod. Mislil je na mir in spravo, a jaz nisem vedel.

Kdo je namreč spoznal Gospodovo misel? Ali kdo je bil njegov svetovalec? Toda žebelj, ki je prodrl vanj, je postal zame ključ, ki odpira, da spoznavam Gospodovo dobroto. Kaj vidim skozi to rano? Žebelj govori, rana kriči, da v Kristusu Bog sam ponuja svetu roko v spravo. Meč je presunil njegovo dušo in sulica je prebodla njegovo srce, da ima odslej vse sočutje z mojimi slabostmi.

Skozi rano v njegovem telesu se je pokazala velika skrivnost ljubezni njegovega srca, razodela se je tajna njegove dobrote, se je odkrilo prisrčno usmiljenje našega Boga, s katerim nas je obiskal Vzhajajoči z višave.

Zakaj bi se skozi rane ne smelo pokazati to, kar je v njegovi notranjosti? Kajti kje drugje kot v tvojih ranah bi se moglo jasneje pokazati, da si ti, Gospod, dober, milosrčen in poln usmiljenja. Zakaj večjega sočutja nima nihče drug ko ta, ki zastavi svoje življenje za obsojene na smrt in predane pogubi.

Moje zasluženje je torej Gospodovo usmiljenje. Ne bo mi zmanjkalo zasluženja, dokler ne bo njemu zmanjkalo usmiljenja. Gospodovo usmiljenje je veliko, zato je veliko tudi moje zasluženje.

Kaj pa če mi vest očita, da sem v mnogih grehih? Kjer se je pomnožil greh, je dejal apostol, se je še bolj pomnožila milost. Ako pa Gospodovo usmiljenje traja vekomaj, ga bom tudi jaz na veke opeval. Ali morda svojo pravičnost? Ne, Gospod, slavil bom samo tvojo pravičnost. Ta je namreč tudi moja, zakaj ti si postal zame božja pravičnost.

 

SPEV (Iz 53, 5: 1 Pet 2,24)

Zaradi naših grehov je bil ranjen, potrt zaradi naših hudobij; po njegovem trpljenju smo dosegli spravo. * Po njegovih ranah smo ozdraveli.

Naše grehe je na svojem telesu nesel na križ, da bi mi grehom odmrli in živeli v pravičnosti. * Po njegovih ranah smo ozdraveli.

[D]

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni večni Bog, ti uravnavaj naša pota, da bomo vedno združeni s tvojim Sinom in bo naše življenje polno dobrih del.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, k tebi se obračam.

2 Odpev Blagor človeku, ki živi pravično in govori resnico.

3 Odpev Vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (1 Kor 13,8–9.13)
Ljubezen nikoli ne mine: če so preroštva, bodo prenehala; če jeziki, bodo umolknili; če vednost, bo prešla. Zakaj nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen.

– Tvoja dobrota, Gospod, naj nas spremlja,
– saj zaupamo vate.

Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti se smemo opoldne odpočiti. Ozri se dobrotno na delo, ki smo ga opravili, popravi v njem, kar je zgrešeno, in pomagaj nam, da ga bomo končali, kot je tebi všeč.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

1 Odpev Tisti, ki sejejo v trpljenju, žanjejo v veselju.

2 Odpev Gospod nam zida hišo in varuje naše mesto.

3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.