Brevir za 28. junij 2025

[S]

[D]

1 Odpev Gospod kliče nebesa in zemljo, da bo sodil svoje ljudstvo.

2 Odpev Kliči me ob dnevu stiske in te bom rešil, govori Gospod.

3 Odpev Kdor daruje hvalno daritev, časti Gospoda.

 

Tiste dni se je David vzdignil in prišel na kraj, kjer je Savel šotoril. David je videl mesto, kjer je spal Savel in Nerov sin Abner, poveljnik njegove vojske. Savel je namreč spal v vozni zagradi, vojaki pa so šotorili okoli njega. Tedaj je David spregovoril in rekel Hetejcu Ahimeleku in Sarvijinemu sinu Abisaju, Joabovemu bratu: »Kdo pojde z menoj k Savlu v šotor?« Abisaj je odgovoril: »Jaz pojdem s teboj.« David in Abisaj sta se torej priplazila ponoči k vojakom. In glej, Savel je trdno spal v vozni zagradi. Njegova sulica je bila zasajena v zemljo pri njegovi glavi. Abner in vojaki pa so spali okoli njega. Abisaj je rekel Davidu: »Danes ti je Bog dal tvojega sovražnika v roke. Naj ga zdaj, prosim, enkrat zabodem s sulico k zemlji, vdrugič ga ne bo treba.« David je pa odgovoril Abisaju: »Nikar ga ne ubijaj! Kajti kdo bi stegnil svojo roko zoper Gospodovega maziljenca in bi ostal brez kazni?« »Kakor resnično Gospod živi,« je David nadaljeval, »ali ga Gospod udari ali pride njegov dan in mora umreti ali gre v boj pa zgubi življenje. Gospod me obvaruj, da bi stegnil svojo roko zoper Gospodovega maziljenca! Zdaj torej vzemi sulico, ki je pri njegovi glavi, in vrč za vodo, pa pojdiva!« David je tedaj vzel sulico in vrč za vodo od Savlove glave. Potem sta odšla, ne da bi ju kdo videl ali opazil ali se zbudil, temveč so vsi spali, ker je prišlo nanje trdno spanje od Gospoda.

Nato je prišel David na nasprotno stran in se postavil daleč na vrh gore, tako da je bila velika razdalja med njimi. David je zavpil proti vojakom in proti Nerovemu sinu Abnerju: »Ali ne odgovoriš, Abner?« Abner je odgovoril: »Kdo si ti, ki vpiješ proti kralju?« David je odgovoril Abnerju: »Ali nisi mož? Kdo ti je enak v Izraelu? Zakaj ne varuješ svojega gospoda in kralja? Kajti nekdo izmed ljudstva je prišel, da bi ubil kralja, tvojega gospoda. To ni dobro, kar si storil. Kakor resnično Gospod živi, smrt ste zaslužili, ker niste varovali svojega gospoda, Gospodovega maziljenca. Le poglej, kje je kraljeva sulica in vrč za vodo, ki sta bila pri njegovi glavi!«

Savel pa je spoznal Davidov glas in rekel: »Ali je to tvoj glas, moj sin David?« David je odgovoril: »Moj glas je, moj gospod in kralj!« Potem je rekel: »Zakaj preganja moj gospod svojega hlapca? Kaj sem storil? Kaj je hudega v moji roki? Zdaj torej, prosim, naj posluša moj gospod in kralj besede svojega hlapca! Ako te Gospod draži zoper mene, naj se pomiri z daritvijo. Ako pa so ljudje, naj bodo prekleti pred Gospodom, ker me zdaj odvračajo, da ne bi imel deleža pri Gospodovi dediščini, ko pravijo: ›Pojdi, služi drugim bogovom!‹ Naj se zdaj moja kri ne preliva na zemljo daleč od Gospodovega obličja! Kajti Izraelov kralj je šel iskat navadno bolho, kakor se lovi jerebica po gorah.« Savel je odgovoril: »Grešil sem. Vrni se, moj sin David! Kajti nič žalega ti ne bom več storil, ker je bilo danes moje življenje dragoceno v tvojih očeh. Glej, nespametno sem ravnal in se prehudo pregrešil.« David je odgovoril: »Glej, tu je kraljeva sulica. Naj pride kateri izmed hlapcev, da jo vzame. Gospod pa naj povrne vsakemu po njegovi pravičnosti in zvestobi. Kajti Gospod te je dal danes meni v roke. Toda nisem hotel stegniti roke zoper Gospodovega maziljenca. Glej, kakor je bilo danes dragoceno tvoje življenje v mojih očeh, tako naj bo moje življenje dragoceno v očeh Gospodovih, da me reši iz vsake stiske!«

Tedaj je rekel Savel Davidu: »Blagoslovljen bodi, moj sin David! Gotovo boš imel uspeh in veliko boš premogel.« Nato je šel David svojo pot, Savel pa se je vrnil domov. 

SPEV (Ps 53, 5.3.8.4)

Zoper mene so se vzdignili sovražniki in mi strežejo po življenju. O Bog, zavzemi se zame v svoji dobroti. * S svojo mogočnostjo mi pomagaj do pravice.

Vesel bom opravljal daritve, o Bog, usliši mojo molitev. * S svojo mogočnostjo mi pomagaj do pravice.

[L]

Sv. Lovrenc Giustiniani (1381-1455), prvi beneški patriarh, skrben dušni pastir in dobrodelnik

 

Marija je v srcu primerjala vse spoznanje, ki si ga je pridobila z branjem, poslušanjem in opazovanjem. Kako je pri tem rasla v veri in napredovala v zasluženju, kako je bila ožarjena z modrostjo in kako je gorela v ognju ljubezni! Ob novem razodetju božje ljubezni, ki ga je bila deležna, je prekipevala od veselja, ko je na čudežen način spočela od Svetega Duha. Kar dvigalo jo je k Bogu, a vendar je ostala vsa ponižna. Božja milost namreč deluje tako, da se duša vzpenja iz nižav v višave in iz sijaja v sijaj.

Zares srečna duša blažene Device! Ker se je v njej naselil Sveti Duh in jo je poučeval, je bila v vseh stvareh poslušna zapovedim Besede. Ni se dala voditi lastnim čustvom in osebni samovolji, ampak je vse tisto, kar ji je Modrost v notranjosti narekovala, na zunaj zvesto izvrševala. Res je bilo primerno za božjo Modrost, ki si je za bivališče gradila Cerkev, da po Mariji, ki je bila vsa sveta, poskrbi za zvestobo postavi, za očiščevanje duše, za vzor ponižnosti in za duhovno daritev.

Posnemaj jo, zvesta duša! Vstopi v svetišče svojega srca, da se boš duhovno očistila in iztrgala iz bolezni greha. Tu, v srcu, Bog bolj gleda na našo ljubezen, s katero opravljamo delo, kakor pa na naše delo samo. Imamo tudi možnost, da se v hrepenenju po gledanju Boga vržemo v božje naročje in mislimo samo nanj; lahko pa tudi iščemo svoje ravnotežje tako, da napredujemo v krepostih ali pa opravljamo dela v korist bližnjemu. Pri vsem tem pa naj bo naša gonilna sila samo Kristusova ljubezen. Glejte, to je duhovna daritev tistega očiščenja, ki je Bogu po volji. To pa se ne dogaja v svetišču, ki je narejeno z rokami, ampak v svetišču našega srca, v katerega je z veseljem vstopil Kristus Gospod.

 

Sveta in brezmadežna Devica, ne vem, kako naj te poveličujem. * V svojem naročju si nosila njega, ki ga ne morejo obseči nebesa.

Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa. * V svojem naročju si nosila njega, ki ga ne morejo obseči nebesa.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, v srcu Device Marije si Svetemu Duhu pripravil vredno bivališče. Na njeno priprošnjo naj tudi mi postanemo svetišče tvoje slave.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[S]

[D]

1 Odpev Prav je, da ti pojemo hvalnice, Najvišji, in zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje.

2 Odpev Novo srce in novega duha vam dam, govori Gospod.

3 Odpev Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, Gospod.

[S]

Spev z odpevom

[L]

Odpev k Hvaljen Moje srce veselo vzklika k živemu Bogu.

[S]