Brevir za 28. junij 2024

[S]

[D]

1 Odpev V stiski sem, o Bog, ne presliši moje prošnje.

2 Odpev Gospod nas bo rešil iz rok sovražnikov.

3 Odpev Preloži svojo skrb na Gospoda, on te bo podpiral.

 

Tiste dni je Nabalovi ženi Abigaili eden izmed hlapcev sporočil: »Glej, David je poslal iz puščave sle pozdravljat našega gospoda; pa jih je ozmerjal.

A ti možje so bili zelo dobri do nas in nam niso nič žalega storili. Nič nam ni zmanjkalo ves čas, dokler smo hodili z njimi, ko smo bili na polju. Kot zid so bili okoli nas noč in dan ves čas, ko smo v njihovi bližini pasli ovce. Zdaj torej premisli in glej, kaj ti je storiti! Kajti hudo je sklenjeno zoper našega gospoda in zoper vso njegovo hišo. Sam pa je prehudoben, da bi mogel kdo z njim govoriti.«

Abigaila je hitro vzela dvesto hlebov, dva meha vina, pet pripravljenih ovac, pet meric opraženega zrnja, sto posušenih grozdov in dvesto smokvinih kolačev, jih naložila na osle ter naročila svojim hlapcem, ne da bi svojemu možu Nabalu kaj povedala: »Pojdite pred menoj; glejte, jaz pridem za vami!« Ko je za goro skrita na oslu jezdila, glej, ji je prišel David s svojimi možmi nasproti, tako da jih je srečala. David je ravno menil: »Zastonj sem torej varoval temule vse njegovo imetje v puščavi, da nič ni manjkalo od vsega, kar je bilo njegovega; on pa mi vrača hudo za dobro. Tako naj stori Bog Davidovim sovražnikom in tako še pridene, če pustim do jutra kaj moškega od vsega, kar je njegovega!«

Ko je Abigaila zagledala Davida, je hitro stopila z osla, padla pred Davidom na obraz in se poklonila do tal. Padla mu je k nogam in rekla: »Odpusti, prosim, pregrešek svoji dekli! Kajti Gospod bo mojemu gospodu gotovo ustanovil trajno hišo, ker moj gospod bije Gospodove boje. Naj se torej ne najde nič hudega na tebi ves čas tvojega življenja. Če bi se kdo vzdignil, da bi te preganjal in ti stregel po življenju, naj bo tvoje življenje, moj gospod, ohranjeno v zboru živih pri Gospodu, tvojem Bogu! A življenje tvojih sovražnikov naj vrže kakor s prače! Ko bo Gospod dal mojemu gospodu vse dobro, kar je obljubil, in te postavil za vojvoda čez Izraela, tedaj te, moj gospod, to ne bo peklo in ti srca težilo, da bi bil po nedolžnem kri prelil in bil sam sebi, moj gospod, storil pravico. Ko potem Gospod nakloni mojemu gospodu srečo, spomni se svoje dekle.«

David je govoril Abigaili: »Hvaljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki te je danes poslal meni naproti! Hvaljena bodi tvoja modrost in hvaljena bodi ti sama, ki si me danes zadržala, da nisem šel prelivat krvi in si nisem storil pravice z lastno roko! Toda, kakor resnično živi Gospod, Izraelov Bog, ki me je obvaroval, da ti nisem storil nič žalega: ko bi mi ne bila hitro prišla naproti, bi ne ostalo Nabalu do jutranjega svita nič moškega!« Potem je David sprejel iz njene roke, kar mu je prinesla, in ji rekel: »Pojdi v miru domov! Glej, uslišal sem te in se ozrl nate.«

Ko je Abigaila prišla k Nabalu, glej, je imel v svoji hiši gostijo, kakor kraljevo gostijo. Nabal je bil dobre volje in že zelo pijan. Zato mu ni nič povedala, ne majhnega ne velikega, do jutranjega svita. Ko se je pa Nabal zjutraj iztreznil od vina, mu je njegova žena to povedala. Tedaj mu je srce v njegovem telesu omrtvelo, bil je kakor kamen. Po kakih desetih dneh pa je Gospod udaril Nabala, da je umrl. Ko je David slišal, da je Nabal umrl, je rekel: »Hvaljen bodi Gospod, ki je moje osramočenje na Nabalu kaznoval in svojega služabnika obvaroval hudega! Gospod je Nabalovo hudobijo obrnil na njegovo glavo!«

SPEV (1 Sam 25, 32.33; Mt 5, 7)

Hvaljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki te je danes poslal meni naproti. * Zaradi tega nisem šel prelivat krvi in si nisem storil pravice z lastno roko.

Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli. * Zaradi tega nisem šel prelivat krvi in si nisem storil pravice z lastno roko.

[L]

Sv. Irenej (ok. 130-ok. 200) iz Male Azije, učenec sv. Polikarpa, škof v Lyonu v Franciji, oče dogmatične teologije, mučenec

 

Sveti Bog daje življenje, zato tisti, ki Boga gledajo, prejmejo življenje. Nedosegljivi, nedoumljivi, nevidni se daje videti, dojemati in doseči, da bi dal življenje nam, ki ga vidimo in gledamo. Ni mogoče živeti brez življenja, življenja pa ni brez udeležbe Boga, udeležba pa je v gledanju in uživanju njegove dobrote.

Ljudje bodo torej gledali Boga, da bodo mogli živeti. Postali bodo nesmrtni in pobožanstveni v moči gledanja Boga. Kakor sem že povedal, so to misel preroki izrazili v prispodobi: da bodo namreč Boga gledali tisti ljudje, ki imajo njegovega Duha in pričakujejo njegov prihod. To je izrazil tudi Mojzes v peti Mojzesovi knjigi, ko je rekel: danes smo videli, da Bog govori s človekom in ta ostane pri življenju.

Neskončni in vsemogočni Bog, ki v vsem stvarstvu deluje, sicer ni viden in ni dojemljiv nobeni stvari, vendar ni nepoznan. Vse nas namreč Beseda uči, da je en Bog Oče, ki vse stvarstvo prežema in vsemu daje življenje. Tako je rečeno tudi v evangeliju: Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Sin, ki je v Očetovem naročju, on je povedal.

Sin torej od začetka oznanja Očeta, ker je od začetka z Očetom. V najbolj primernem trenutku je človeškemu rodu po smiselno urejenem redu razodel preroška videnja, različne darove, svoje poslanstvo in slavo Očeta. Kjer je namreč red, je tudi soglasje; kjer je soglasje, so tudi ugodne okoliščine, kjer pa govorimo o ugodnih okoliščinah, imamo v mislih korist.

Tako je Jezus postal oskrbnik Očetove milosti v korist ljudi, s tem da se je zanje tolikokrat zavzel, ko je bodisi ljudem razodel Boga bodisi Bogu predstavil človeka. Vendar je ohranil nevidnost Očeta, da bi ga človek ne mogel zaničevati, pa tudi zato, da bi mogel človek vedno za čem stremeti. Hkrati pa je razodeval Očeta z najrazličnejšimi posegi v zgodovino, da ne bi človek - popolnoma brez Boga - prenehal bivati. Le od božje slave namreč živi človek in življenje človeka teče iz gledanja Boga. Če namreč razodevanje Boga, kakršno izvira iz stvarstva, daje življenje vsemu, kar živi na zemlji, tem bolj razodetje Očeta, ki ga je prinesel Kristus, daje življenje tistim, ki Boga gledajo.

 

SPEV (Mal 2, 6; Ps 88, 22)

Nauk resnice je bil v njegovih ustih, krivice ni bilo na njegovih ustnicah. * Neoporečno in pošteno je hodil z menoj, govori Gospod.

Zato bo vedno z njim moja močna roka, podpirala ga bo moja desnica. * Neoporečno in pošteno je hodil z menoj, govori Gospod.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, svetemu škofu Ireneju si dal nalogo, da je utrjeval pravo vero in mir v tvoji Cerkvi. Po njegovi priprošnji naj prenovljeni v veri in ljubezni pospešujemo edinost in soglasje med ljudmi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[S]

[D]

1 Odpev Čisto srce, o Bog, mi ustvari, duha stanovitnosti v meni obnovi.

2 Odpev Vesêli se, Jeruzalem, ker boš vsa ljudstva zbral v Gospodu.

3 Odpev Hvali, Sion, svojega Boga, ki pošilja na zemljo svojo besedo.

[S]

Spev z odpevom

[L]

Odpev k Hvaljen Irenej (Miroslav) je bil zvest svojemu imenu, ljubil je mir in si je za mir v Cerkvi prizadeval z vsem svojim življenjem.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, svetemu škofu Ireneju si dal nalogo, da je utrjeval pravo vero in mir v tvoji Cerkvi. Po njegovi priprošnji naj prenovljeni v veri in ljubezni pospešujemo edinost in soglasje med ljudmi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (1 Jn 3,16)
Na tem smo spoznali Božjo ljubezen, da je Kristus dal življenje za nas; tudi mi smo dolžni za brate dati življenje.

– Slavite Gospoda, ker je dober.
– Njegovo usmiljenje traja vekomaj.
 

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ves svet je zagrnila tema opoldne, ko si bil nedolžen križan za odrešenje vseh ljudi. Vedno nas tako razsvetljuj, da bomo prispeli v večno življenje, kjer živiš in kraljuješ vekomaj.  

Pesem
Nebo gori kot sonce in škrlat,
v njegovi luči tudi svet žari:
dveh stebrov Cerkve danes je spomin,
apostolov, ki sta prelila kri.

 

Ključar nebes, učitelj narodov,
oba vodnika sta, svetilnika.
Kot Kristus stopil Peter je na križ,
a Pavlu je odsekal glavo meč.

 

O srečni Rim, ki mučeniška kri
apóstolskih prvakov te krasi,
njih zasluženje ti zares je v čast,
po tem presegaš daleč mesta vsa.

 

Enaka duš je vajina svetost:
ko gledata Boga, prosíta ga,
da trdni v veri, zvesti v upanju,
v ljubezni Božji bi prišli v nebo.

 

Trojici sveti večna hvala, čast
in moč, zahvala, slava in oblast,
v previdnosti ureja vse stvari,
iz veka v vek kraljuje in živi. Amen.

 

Odpev 1 Ti si Kristus, Sin živega Boga. Blagor ti, Simon Peter, moj Oče ti je to razodel.

[S]

Odpev 2 Ti si Peter, Skala, in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev.

[S]

Odpev 3 Ti si od Boga izvoljeno orodje, sveti Pavel, oznanil si resnico po vsem svetu. 

[S]

Kratko berilo  (Rim 1,1–2.7)
Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostol, odbran za Božjo blagovest, ki jo je Bog napovedal po svojih prerokih v svetih pismih, o svojem Sinu: vsem, ki so v Rimu, Bogu ljubim, po poklicu svetim, milost vam in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa.

Odpev k Moja duša Slavna Kristusova apostola, ljubila sta se v življenju in tudi v smrti se nista ločila.

Odpev k Moja duša Slavna Kristusova apostola, ljubila sta se v življenju in tudi v smrti se nista ločila.

Kristusa, ki je svojo Cerkev postavil na temelj apostolov in prerokov, zaupno prosímo:

Poklical si ribiča Simona, da bi ga naredil za ribiča ljudi,

– nenehno izbiraj delavce, da bodo rešili vse narode.

Pomiril si vihar na morju, da se učenci niso potopili,

– brani svojo Cerkev vsakega nemira in varuj njene voditelje.

Po vstajenju si zbral razkropljeno čredo okoli Petra,

– dobri Pastir, varuj papeža in združi v eno vse svoje ljudstvo.

Apostola Pavla si poslal oznanjat blagovest poganom,

– naj oznanjamo odrešenje vsemu stvarstvu.

Svoji Cerkvi si izročil ključe nebeškega kraljestva,

– odpri nebeška vrata vsem, ki so v življenju zaupali v tvoje usmiljenje.

Sklepna prošnja
Gospod Bog, sveta apostola Peter in Pavel sta polagala temelje tvoji Cerkvi z oznanjevanjem tvojega evangelija. Naj nam tudi sedaj izprosita potrebno pomoč, ko si prizadevamo za zveličanje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.