Brevir za 28. junij 2012

[S]

[D]

1 Odpev Zmaguje Božja roka in njegova navzočnost.

2 Odpev Gospod se ne bo obrnil od nas, če ga bomo prosili.

3 Odpev Vzdigni se, Gospod, ne zavrzi nas za zmeraj.

 

Tiste dni je David prišel v Nobe k duhovniku Ahimeleku. Ahimelek pa je prišel prestrašen Davidu naproti in mu rekel: »Zakaj si sam in ni nikogar s teboj?« David je odgovoril duhovniku Ahimeleku: »Kralj mi je dal naročilo in mi velel: ,Nihče naj ne zve, zakaj te pošiljam in kaj sem ti naročil.' Zato sem služabnike naročil na ta in ta kraj. Zdaj pa, kaj imaš pri roki? Daj mi pet hlebov kruha ali karkoli se najde!« Duhovnik je Davidu odvrnil: »Navadnega kruha nimam pri roki, ampak le posvečeni kruh je tu. Če so se mladeniči le zdržali žen!« David je duhovniku odgovoril: »Da. Žen smo se včeraj in predvčerajšnjim zdržali. Ko sem odhajal, so bila telesa mladeničev sveta. Dasi je naše podjetje navadno, so gotovo danes na telesu sveti.« Tedaj mu je dal duhovnik posvečenega kruha; kajti tam ni bilo drugega kruha kakor položni hlebi, ki so jih jemali izpred Gospodovega obličja, da so na dan, ko so jih odvzeli, položili sveže hlebe.

Tisti dan je bil tam pred Gospodovim obličjem neki mož izmed Savlovih pastirjev, Edomec z imenom Doeg, nadzornik Savlovih pastirjev. David je rekel Ahimeleku: »Nimaš li tu pri roki sulice ali meča? Nisem namreč vzel s seboj ne svojega meča ne svojega orožja, ker je bilo kraljevo povelje nujno.« Duhovnik je odgovoril: »Glej, meč Filistejca Goljata, ki si ga ubil v Terebintovi dolini, je zavit v sukno za naramnikom! Če si ga hočeš vzeti, ga vzemi! Kajti drugega razen tega ni.« David je dejal: »Ni mu enakega, daj mi ga!«

David je odšel od ondod in pobegnil v votlino Odolam. Ko so to slišali njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta, so prišli tja k njemu. Dalje so se zbrali pri njem vsake vrste stiskani, zadolženi in nezadovoljni ljudje. Postal jim je poglavar in pridružilo se mu je kakih štiri sto mož. Odtod je odšel David v Masfo na Moabskem ter rekel moabskemu kralju: »Prosim, naj ostaneta moj oče in moja mati pri vas, dokler ne zvem, kaj bo Bog z menoj storil.« Pustil ju je torej pri moabskem kralju. Ostala sta pri njem ves čas, dokler je bil David v trdnjavi. Tedaj je prerok Gad rekel Davidu: »Ne bivaj dalje v trdnjavi! Odpravi se in pojdi v Judovo deželo!« David se je odpravil in prišel v Jaar - Haret.

 

SPEV (Rimlj 7, 6; Mk 2, 25.26)

Postave smo se oprostili, ker smo umrli temu, kar nas je držalo v vezeh. * Zato služimo kot novi ljudje v duhu in ne kot stari po črki.

Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je bil lačen? Stopil je v božjo hišo in jedel posvečene hlebe. * Zato služimo kot novi ljudje v duhu in ne kot stari po črki.

[L]

Sv. Irenej (ok. 130-ok. 200) iz Male Azije, učenec sv. Polikarpa, škof v Lyonu v Franciji, oče dogmatične teologije, mučenec

 

Sveti Bog daje življenje, zato tisti, ki Boga gledajo, prejmejo življenje. Nedosegljivi, nedoumljivi, nevidni se daje videti, dojemati in doseči, da bi dal življenje nam, ki ga vidimo in gledamo. Ni mogoče živeti brez življenja, življenja pa ni brez udeležbe Boga, udeležba pa je v gledanju in uživanju njegove dobrote.

Ljudje bodo torej gledali Boga, da bodo mogli živeti. Postali bodo nesmrtni in pobožanstveni v moči gledanja Boga. Kakor sem že povedal, so to misel preroki izrazili v prispodobi: da bodo namreč Boga gledali tisti ljudje, ki imajo njegovega Duha in pričakujejo njegov prihod. To je izrazil tudi Mojzes v peti Mojzesovi knjigi, ko je rekel: danes smo videli, da Bog govori s človekom in ta ostane pri življenju.

Neskončni in vsemogočni Bog, ki v vsem stvarstvu deluje, sicer ni viden in ni dojemljiv nobeni stvari, vendar ni nepoznan. Vse nas namreč Beseda uči, da je en Bog Oče, ki vse stvarstvo prežema in vsemu daje življenje. Tako je rečeno tudi v evangeliju: Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Sin, ki je v Očetovem naročju, on je povedal.

Sin torej od začetka oznanja Očeta, ker je od začetka z Očetom. V najbolj primernem trenutku je človeškemu rodu po smiselno urejenem redu razodel preroška videnja, različne darove, svoje poslanstvo in slavo Očeta. Kjer je namreč red, je tudi soglasje; kjer je soglasje, so tudi ugodne okoliščine, kjer pa govorimo o ugodnih okoliščinah, imamo v mislih korist.

Tako je Jezus postal oskrbnik Očetove milosti v korist ljudi, s tem da se je zanje tolikokrat zavzel, ko je bodisi ljudem razodel Boga bodisi Bogu predstavil človeka. Vendar je ohranil nevidnost Očeta, da bi ga človek ne mogel zaničevati, pa tudi zato, da bi mogel človek vedno za čem stremeti. Hkrati pa je razodeval Očeta z najrazličnejšimi posegi v zgodovino, da ne bi človek - popolnoma brez Boga - prenehal bivati. Le od božje slave namreč živi človek in življenje človeka teče iz gledanja Boga. Če namreč razodevanje Boga, kakršno izvira iz stvarstva, daje življenje vsemu, kar živi na zemlji, tem bolj razodetje Očeta, ki ga je prinesel Kristus, daje življenje tistim, ki Boga gledajo.

 

SPEV (Mal 2, 6; Ps 88, 22)

Nauk resnice je bil v njegovih ustih, krivice ni bilo na njegovih ustnicah. * Neoporečno in pošteno je hodil z menoj, govori Gospod.

Zato bo vedno z njim moja močna roka, podpirala ga bo moja desnica. * Neoporečno in pošteno je hodil z menoj, govori Gospod.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, svetemu škofu Ireneju si dal nalogo, da je utrjeval pravo vero in mir v tvoji Cerkvi. Po njegovi priprošnji naj prenovljeni v veri in ljubezni pospešujemo edinost in soglasje med ljudmi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[S]

[D]

1 Odpev Že navsezgodaj mi pomagaj, Gospod, in se me usmili.

2 Odpev Gospod bo naklonil Jeruzalemu mirne čase.

3 Odpev Prav je, da hvalimo Gospoda.

[S]

Spev z odpevom

[L]

Odpev k Hvaljen Irenej (Miroslav) je bil zvest svojemu imenu, ljubil je mir in si je za mir v Cerkvi prizadeval z vsem svojim življenjem.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, svetemu škofu Ireneju si dal nalogo, da je utrjeval pravo vero in mir v tvoji Cerkvi. Po njegovi priprošnji naj prenovljeni v veri in ljubezni pospešujemo edinost in soglasje med ljudmi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Mdr 1,1–2)
Ljubíte pravičnost, vladarji na zemlji, mislite dobro o Gospodu in ga iščite s preprostim srcem! Zakaj, dá se najti tem, ki ga ne skušajo, in se razodene tistim, ki mu zaupajo.

– Upaj v Gospoda in delaj dobro,
– da boš varno živel v domači deželi.
 

Molimo. Sveti Bog, v tebi ni nič temnega, nič mračnega. Napolni nas s svojo blažilno lučjo, da bomo zvesto in pogumno hodili po poti tvojih zapovedi.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

Pesem
Nebo gori kot sonce in škrlat,
v njegovi luči tudi svet žari:
dveh stebrov Cerkve danes je spomin,
apostolov, ki sta prelila kri.

 

Ključar nebes, učitelj narodov,
oba vodnika sta, svetilnika.
Kot Kristus stopil Peter je na križ,
a Pavlu je odsekal glavo meč.

 

O srečni Rim, ki mučeniška kri
apóstolskih prvakov te krasi,
njih zasluženje ti zares je v čast,
po tem presegaš daleč mesta vsa.

 

Enaka duš je vajina svetost:
ko gledata Boga, prosíta ga,
da trdni v veri, zvesti v upanju,
v ljubezni Božji bi prišli v nebo.

 

Trojici sveti večna hvala, čast
in moč, zahvala, slava in oblast,
v previdnosti ureja vse stvari,
iz veka v vek kraljuje in živi. Amen.

 

Odpev 1 Ti si Kristus, Sin živega Boga. Blagor ti, Simon Peter, moj Oče ti je to razodel.

[S]

Odpev 2 Ti si Peter, Skala, in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev.

[S]

Odpev 3 Ti si od Boga izvoljeno orodje, sveti Pavel, oznanil si resnico po vsem svetu. 

[S]

Kratko berilo  (Rim 1,1–2.7)
Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostol, odbran za Božjo blagovest, ki jo je Bog napovedal po svojih prerokih v svetih pismih, o svojem Sinu: vsem, ki so v Rimu, Bogu ljubim, po poklicu svetim, milost vam in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa.

Odpev k Moja duša Slavna Kristusova apostola, ljubila sta se v življenju in tudi v smrti se nista ločila.

Odpev k Moja duša Slavna Kristusova apostola, ljubila sta se v življenju in tudi v smrti se nista ločila.

Kristusa, ki je svojo Cerkev postavil na temelj apostolov in prerokov, zaupno prosímo:

Poklical si ribiča Simona, da bi ga naredil za ribiča ljudi,

– nenehno izbiraj delavce, da bodo rešili vse narode.

Pomiril si vihar na morju, da se učenci niso potopili,

– brani svojo Cerkev vsakega nemira in varuj njene voditelje.

Po vstajenju si zbral razkropljeno čredo okoli Petra,

– dobri Pastir, varuj papeža in združi v eno vse svoje ljudstvo.

Apostola Pavla si poslal oznanjat blagovest poganom,

– naj oznanjamo odrešenje vsemu stvarstvu.

Svoji Cerkvi si izročil ključe nebeškega kraljestva,

– odpri nebeška vrata vsem, ki so v življenju zaupali v tvoje usmiljenje.

Sklepna prošnja
Gospod Bog, sveta apostola Peter in Pavel sta polagala temelje tvoji Cerkvi z oznanjevanjem tvojega evangelija. Naj nam tudi sedaj izprosita potrebno pomoč, ko si prizadevamo za zveličanje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.