Brevir za 28. januar 2023

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O svetlo sonce večnosti,
ki razsvetljuješ vse stvari
in v duše vlivaš milosti,
naj pesem ta te počasti.

 

Ti z ognjem si Duha prižgal
svetilke žive, jih navdal,
da že stoletja kažejo
rodovom svetlo pot v nebo.

 

Enako tudi naš svetnik
je Božje luči bil glasnik,
nas večnih je resnic učil,
zato zdaj hválimo ga vsi.

 

A tebe prosi naj, Gospod,
da bi hodili vsi za njim,
živeli, kakor je učil,
in zgled njegov posnemali.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 106 Zahvala za rešitev

Slavite Gospoda, ker je dober, *

vekomaj traja njegovo usmiljenje.

Tako naj govorijo vsi, ki so rešeni, *

saj jih je Gospod otel iz sužnosti.

Zbral jih je iz dežel pregnanstva, *

od vzhoda in zahoda, od severa in juga. —

 

Blodili so v puščavi in pustinji, *

zaman so iskali pot v domovino.

Lačni so bili in žejni, *

v pomanjkanju so vedno bolj slabeli. —

 

Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, *

iz njihovih nadlog jih je rešil.

Vodil jih je po pravi poti, *

da so prišli v kraje, kjer so se naselili.

Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, *

ki jo izkazuje človeškemu rodu.

Žejne je Gospod utešil, *

sestradane napolnil z dobrotami. —

 

Ujeti so bivali v temi in smrtni senci, *

vklenjeni v verige, prepolni bridkosti.

Kajti kljubovali so Božjim zapovedim *

in zametavali Gospodove sklepe.

Gospod jih je zato ponižal z nadlogami, *

omahnili so, ker jim nihče ni pomagal. —

 

Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, *

iz njihovih nadlog jih je rešil.

Izpeljal jih je iz teme in smrtne sence, *

njihove vezi je raztrgal.

Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, *

ki jo izkazuje človeškemu rodu.

Razbil je bronasta vrata *

in zdrobil železne zapahe. —

Trpeli so zaradi svoje hudobije, *

zaradi grehov so prejemali udarce.

Vsaka jed se jim je upirala, *

bili so že skoraj na pragu smrti. —

 

Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, *

iz njihovih nadlog jih je rešil.

S svojo besedo jih je ozdravil, *

rešil jih je pogina. —

 

Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, *

ki jo izkazuje človeškemu rodu.

Darujmo hvalno daritev *

in z radostjo oznanjajmo njegova dela. —

 

Ti, ki so odpluli z ladjo na morje, *

da bi trgovali onkraj oceanov:

ti so videli Gospodova dela, *

njegovo strašno moč na odprtem morju.

Nenadoma je zbudil vihar in nevihto, *

da so se visoko dvigali morski valovi.

Do neba so se vzpenjali, pogrezali v brezna; *

potniki so obupavali v nesreči.

Opotekali so se in omahovali kot pijani, *

niso si več znali pomagati. —

 

Klicali so Gospoda v svojih stiskah, *

iz njihovih nadlog jih je rešil.

Vihar se je spremenil v rahlo šumljanje, *

umolknili so silni morski valovi.

Vse je razveselil ugoden veter, *

srečno so pripluli v zaželeno pristanišče.

Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, *

ki jo izkazuje človeškemu rodu.

Slavi naj ga vse Božje ljudstvo, *

hvalijo naj ga njegovi voditelji. —

Gospod spreminja reke v puščavo, *

deželo studencev v suho pokrajino,

rodovitno zemljo v solno pustinjo *

zaradi hudobnosti njenih prebivalcev.

Prikliče vodo v puščavo, *

v suhi zemlji odpre obilne studence. —

 

In tja naseli lačno ljudstvo, *

da si postavi mesta za prebivanje.

Obdelujejo njive, zasajajo vinograde *

in pobirajo obilne pridelke.

Bog jih blagoslavlja in se množijo, *

osrečuje jih tudi z obilo živine. —

 

Nesreče in bridkosti so jih potrle, *

postali so maloštevilni.

Toda Bog, ki ponižuje prevzetne in bogate, *

dviga siromaka iz bede.

Tistim, ki blodijo v pustinji brez potov, *

množi družine kakor črede.

Pravični to vidijo in se veselijo, *

hudobni pa umolknejo osramočeni. —

 

Kdor je moder, naj o tem razmišlja *

in skuša razumeti Gospodovo dobroto. —

– Gospodova zvestoba sega nad oblake,
– njegove sodbe so kot najgloblje morje.

 

Tiste dni je Gospod govoril Mojzesu: »Pojdi na to Abarimsko pogorje, na goro Nebo, ki je v moabski deželi nasproti Jerihi, in poglej kanaansko deželo, ki jo dajem v last Izraelovim sinovom! Potem umri na gori, ki pojdeš nanjo, in se pridruži svojemu ljudstvu, kakor je umrl tvoj brat Aron na gori Hor in bil pridružen svojemu ljudstvu; zato ker sta se pregrešila zoper mene med Izraelovimi sinovi pri vodi Meribi v Kadesu v Sinski puščavi, ker me nista kot Svetega izpričala pred Izraelovimi sinovi! Kajti videl boš pred seboj deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom, vanjo pa ne pojdeš.«

Mojzes je šel z moabskih planjav na goro Nebo, na vrh Fasge, ki je nasproti Jerihi. In Gospod mu je pokazal vso deželo: Galaad do Dana, ves Neftali, pokrajino Efraimovo in Manasejevo, vso pokrajino Judovo do Zahodnega morja, Negeb in okolico, nižino palmovega mesta Jerihe do Segora. In Gospod mu je rekel: »To je dežela, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, ko sem govoril: ,Tvojemu zarodu jo dam!' Dal sem ti, da jo s svojimi očmi vidiš, vanjo pa ne pojdeš!«

In ondi v moabski deželi je umrl Mojzes, Gospodov služabnik, po Gospodovem povelju. In pokopali so ga v dolini v moabski deželi, nasproti Bet-Peoru, a za njegov grob nihče ni zvedel do današnjega dne. Mojzes je pa imel sto in dvajset let, ko je umrl; oko mu ni otemnelo in njegova moč ni opešala. Izraelovi sinovi so objokovali Mojzesa na moabskih planjavah trideset dni; potem so pretekli dnevi jokanja in žalovanja za Mojzesom.

Nunov sin Jozue pa je bil napolnjen z duhom modrosti. Mojzes je namreč nanj položil svoje roke. In Izraelovi sinovi so ga poslušali in delali, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

In ni vstal več prerok v Izraelu enak Mojzesu, s katerim je bil Gospod občeval od obličja do obličja, z vsemi znamenji in čudeži, ki jih je kot Gospodov poslanec delal v egiptovski deželi pred faraonom in nad vsemi njegovimi služabniki in nad vso njegovo deželo, in z vsemi deli močne roke in z vsemi velikimi, strašnimi rečmi, ki jih je storil Mojzes pred očmi vsega Izraela.

SPEV (Jan 1,14.16.17; Sir 24, 23)

Beseda se je učlovečila med nami, polna milosti in resnice, in iz njene polnosti smo vsi prejeli. * Postava je bila dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.

Postave in naredbe je dal Mojzes kot dediščino za Jakobovo hišo. * Postava je bila dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.

Sv. Tomaž Akvinski (ok. 1225-1274), učenec sv. Alberta Velikega, najodličnejši zastopnik sholastične filozofije, veliki učitelj teologije

Ali je božji Sin moral za nas trpeti? Da. Njegovo trpljenje je bilo potrebno z dveh vidikov: kot zdravilo zoper greh in kot zgled za ravnanje. Kristusovo trpljenje je bilo predvsem zdravilno. V njem je naše zdravilo zoper vse zlo, v katerem se znajdemo zaradi svojih grehov.

Prav tako koristen je njegov zgled. V Kristusovem trpljenju je namreč moč za usmeritev vsega našega življenja. Kdor hoče popolno živeti, naj zaničuje, kar je zaničeval Kristus na križu, in želi, kar je on želel. Križ je pot do vseh kreposti.

Če iščeš ljubezen, se spomni: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo za svoje prijatelje da svoje življenje. Tako je ravnal Kristus na križu. Če je torej on dal svoje življenje za nas, ne sme biti tudi nam nobena žrtev zanj prevelika.

Kdor išče zgled potrpežljivosti, bo odličnega našel na križu. Potrpežljivost je velika v dveh primerih: če kdo prenaša velika nasprotovanja, kadar se jim ne more izogniti, ali pa če se tem ne izogne, čeprav bi se jim mogel.

Zgled obojne potrpežljivosti nam je dal Kristus na križu. Kajti ko je trpel, ni pretil. V smrt so ga peljali kakor jagnje in ni odprl ust. Velika je torej Kristusova potrpežljivost na križu: Vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka in glejmo na voditelja in dopolnitelja vere, na Jezusa. Ta je namesto veselja, ki ga je čakalo, s preziranjem sramote pretrpel križ.

Če iščeš zgled ponižnosti, glej Križanega: Bog je hotel biti sojen pod Poncijem Pilatom in umreti.

Če iščeš zgled pokorščine, hodi za njim, ki se je pokoril Očetu do smrti: Kakor je namreč po nepokorščini enega človeka (namreč Adama) množica postala grešna, tako bo tudi po pokorščini enega množica postala pravična.

Če hočeš najti pravi odnos do zemeljskih stvari, hodi za njim, ki je kralj kraljev in Gospod gospodov, v katerem so skriti vsi zakladi modrosti in vednosti. Na križu je nag, zasmehovan, opljuvan, pretepen, s trnjem kronan, napojen s kisom in žolčem.

Ne navezuj torej svojega srca na oblačila in bogastvo, kajti razdelili so si moja oblačila; ne na časti, ker je skusil sramotenje in udarce; ne na dostojanstva, kajti spletli so krono iz trnja in mi jo dali na glavo, ne na ugodja, ker so me v moji žeji napajali s kisom.

SPEV (Modr 7, 7 - 8; 9, 17)

Molil sem in dana mi je bila razumnost; zaklical sem in prišel mi je duh modrosti. * Bolj sem cenil modrost kakor žezla in prestole, in bogastva nisem nič cenil v primeri z njo.

Kdo je spoznal tvojo voljo, Gospod, če mu nisi ti dal modrosti in nisi iz višav poslal svojega Svetega Duha? * Bolj sem cenil modrost kakor žezla in prestole, in bogastva nisem nič cenil v primeri z njo.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Kristus, naš najboljši si učitelj,
na svetlo pot zveličanja nas vodiš,
imaš besede večnega življenja
le sam ti edini.

 

Ti zaročenko Cerkev navdihuješ,
z nebeško jo modrostjo razsvetljuješ,
da sveti vedno kakor luč vsem ljudstvom
na poti življenja.

 

Izbiraš sam si modre učenike,
ki kakor zvezde jasne so na nebu,
odkrivajo globoke nam resnice,
nas vodijo k tebi.

 

Zato, Učitelj večni, slava tebi,
ki čudovite milosti Duha odkrivaš
z besedo svojih svetih in nas vabiš
v svoje kraljestvo.

 

Naj mož pravični, ki ga zdaj slavimo,
za ljudstvo tvoje prosi, tukaj zbrano,
dokler ne pelo bo na veke pesmi
ti v rajski svetlobi. Amen.

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

Mdr 9,1–6.9–11  Gospod, daj mi modrost

 

Bog mojih očetov in Gospod usmiljenja, *

s svojo besedo si vse ustvaril.

Človeka si obdaril s svojo modrostjo, *

da gospoduje stvarem, ki si jih ti naredil.

Naj upravlja svet v pravičnosti in svetosti, *

s poštenim srcem naj razsoja in sodi.

Daj mi modrost, ki je v tebi, *

iz družine svojih otrok me ne izbriši.

Tvoj slabotni služabnik sem, ki živi le malo časa, *

malo izveden v pravu in postavah.

Čeprav bi kdo pri ljudeh veljal za popolnega, *

ne more nič veljati, če nima tvoje modrosti. —

 

S teboj je modrost, ki pozna tvoja dela; *

ko si ustvaril svet, je bila navzoča.

Ve, kaj je tvojim očem prijetno, *

kaj je prav po tvojih zapovedih.

Iz svetih nebes jo pošlji, *

od prestola svojega veličastva.

Naj bo pri meni in z menoj dela, *

da spoznam, kaj je tebi po volji.

Pri vseh mojih delih me bo razumno vodila, *

vse ve in razume, v svoji vsemogočnosti me varuje. —

Ps 116 Hvalnica dobremu Bogu

 

Hvalite Gospoda, vsi narodi, *

slavite ga, vsa ljudstva. —

 

Velika je do nas njegova dobrota, *

Gospodova zvestoba traja na veke. —

Kratko berilo  (Mdr 7,13–14)
Brez zahrbtnega namena sem se naučil modrosti, brez zavisti jo delim, njenega bogastva ne prikrivam. Zakaj neizčrpen zaklad je ljudem; kateri ga rabijo, si pridobe Božje prijateljstvo, priporočeni z darovi vzgoje.

O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.
— O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

Hvali in časti jih vsa Cerkev.
— O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,121–128  (XVI)  Hvala Božji postavi

 

Delam, kar je prav in pravično, *

ne izročaj me, Gospod, mojim zatiralcem.

Zavzemi se za mojo poštenost, *

da me prevzetni ne bodo obrekovali. —

 

Silno hrepenim po tvoji pomoči, *

po tvoji pravični besedi.

Ravnaj z menoj po svoji dobroti, *

úči me svojih zakonov. —

 

Poúči me, saj sem tvoj prijatelj, *

da spoznam tvojo voljo.

Gospod, čas je, da nekaj ukreneš, *

prelomili so tvojo postavo. —

 

Ljubim tvoje zapovedi *

bolj kot zlato, zlato najčistejše.

Zato se ravnam po vseh tvojih ukazih, *

sleherno krivo pot sovražim. —

Ps 33   Gospod je zavetje pravičnega

Slavim Gospoda v vsakem času, *

vedno mu prepevam hvalne speve.

Na ves glas ga hvalim, *

da ubogi slišijo in se veselijo.

Poveličujte z menoj Gospoda, *

njegovo ime skupno slavimo. —

 

Iskal sem Gospoda in me je uslišal, *

vseh mojih strahov me je rešil.

Glejte nanj in se razveselite, *

ni vam treba zardevati.

Ubožec je klical in Gospod ga je slišal, *

rešil ga je iz njegove stiske.

Angel varuje tiste, ki se boje Gospoda, *

da jih reši vsega hudega. —

 

Okusite in spoznajte, kako je Gospod dober, *

blagor človeku, ki vanj zaupa.

Slavite Gospoda, njegovi zvesti, *

njim, ki ga častijo, nič ne manjka.

Celo bogati obubožajo in stradajo, *

Bogu zvesti pa ničesar ne pogrešajo. —

Pridite, ljudje, in poslušajte, *

učil vas bom, kako je treba Boga spoštovati.

Ali hočeš srečno živeti *

in dolgo uživati dobrote? —

 

Varuj svoj jezik hudobije *

in svoja usta zvijače.

Ogibaj se krivice in delaj dobro, *

išči miru in si zanj prizadevaj. —

 

Z očetovsko ljubeznijo gleda Bog na pravične *

in skrbno posluša njihove prošnje.

Natančno opazuje vse, ki delajo hudo, *

in še njihov spomin zbriše z zemlje. —

 

Komaj pravični zakličejo, jih že sliši, *

iz vseh njihovih stisk jih reši.

Hitro potolaži potrta srca *

in skesanim rad pomaga. —

 

Mnogo nadlog zadeva pravičnega, *

a iz vseh ga Bog rešuje.

Varuje njegovo življenje, *

nič hudega se mu ne bo zgodilo. —

 

Grešnika pogublja njegova hudobija, *

kaznovani bodo, kateri črtijo pravičnega.

Bog rešuje življenje svojih zvestih služabnikov, *

ne bo se kesal, kdor se k njemu zateka. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Bog, začetnik vseh stvari,
od tebe vse je, kar živi,
lepo okrasil si zemljo,
obilno jo obdaroval.

 

Ko vsa si dela dokončal,
še sedmi dan posvetil si,
da bi naučil tudi nas,
naj sedmi dan praznujemo.

 

V slabosti vsi grešili smo,
iskreno zdaj kesamo se
in sklenemo poboljšanje,
podpri nas z milostjo, Gospod.

 

Ko se prikažeš kot sodnik
in strah objel bo vse stvari,
usmiljen se na nas ozri
in daj nam slavo v večnosti.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 121 Sveto mesto Jeruzalem

 

Razveselil sem se, ko so mi rekli: *

»V Gospodovo hišo pojdemo.«

Hitro smo stopili in že smo tukaj, *

pri vhodu v mesto Jeruzalem. —

 

Jeruzalem, kako si ti lepo mesto, *

trdno zidano in urejeno. 

Sem hodi Božje ljudstvo slavit Gospoda, *

kakor določa njegova postava.

Tu se razsoja pravica, *

tu je najvišje sodišče. —

 

Prosite, kar je v mir svetemu mestu, *

naj bodo srečni vsi, ki ga ljubijo.

Naj vlada mir za njegovim obzidjem *

in varnost v njegovih dvorih. —

 

Zaradi svojih bratov in prijateljev kličem: *

»Mir tebi, Jeruzalem!«

Zaradi svetišča našega Boga in Gospoda *

ti želim vse dobro. —

Ps 129 Iz globočine kličem

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja. —

 

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (2 Pt 1,19–21)
Za nas je preroška beseda še trdnejša in prav ravnate, če pazite nanjo kakor na svetilko, ki sveti na temnem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v vaših srcih. To namreč predvsem vedite, da nobena prerokba v pismu ni stvar lastne razlage. Zakaj nikdar ni prišla prerokba po človeški volji, temveč po nagibu Svetega Duha so govorili sveti Božji možje.

Od sončnega vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime.
— Od sončnega vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime.

Njegova slava presega vsa nebesa.
— Od sončnega vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Od sončnega vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Kristusa, veselje vseh, ki vanj zaupajo, prosimo:

Kristus, zvesta priča, prvorojenec vstalih od mrtvih, naših grehov si nas opral v svoji krvi,

– naj se vedno spominjamo tvojih čudovitih del.

Poklical si nas za glasnike evangelija,

– naj bomo pogumni in zvesti oskrbniki Božjih skrivnosti.

Kralj miru, naj pride Sveti Duh na voditelje narodov,

– da bodo skrbeli za uboge in nesrečne.

Poskrbi za tiste, ki trpijo zaradi rasnega razlikovanja in jih zapostavljajo zaradi barve kože, položaja, jezika ali vere,

– naj dosežejo priznanje svojih pravic in dostojanstva.

Vsi, ki so odšli s tega sveta v ljubezni do tebe, naj uživajo večno srečo

– z Devico Marijo in vsemi svetimi.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.