Brevir za 27. september 2021

SV. VINCENCIJ PAVELSKI, DUHOVNIK, USTANOVITELJ LAZARISTOV
Obvezni god
Sv. Vincencij Pavelski (1581–1660), župnik in pozneje kurát kaznjencev na galejah, je v Parizu ustanovil misijonsko družbo lazaristov, ljudskih misijonarjev, in sodeloval pri ustanovitvi usmiljenih sester. Umrl je 27. septembra 1660 v Parizu.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali svetim možem: karitativnim delavcem.

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

 

Za duhovnika:
Duhovniški si ogenj v njem zanetil,
poklical v službo si ga in posvetil,
da kot predstojnik svetil bi občestvu:
duhovnik na veke.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 30,1–17.20–25  Izročimo se v Božje roke

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi.

Studi se mi malikovanje, *

Gospod, samo v tebe zaupam. —

 

Tvoja dobrota mi je v radost in veselje, *

usmilil si se moje bede.

V stiskah me nisi prepustil sovražnikom, *

pripeljal si me v svobodo. —

Gospod, usmili se me, ker sem v stiski, *

hiram od žalosti.

Vidno ginevam pod težo bridkosti, *

staram se od zdihovanja.

Moči mi pešajo v tesnobi, *

umiram od osamelosti. —

 

Sovražniki me zaničujejo, *

sosedje se mi posmehujejo.

Zbujam grozo svojim znancem, *

kdor me sreča, beži pred mano.

V srcih sem pozabljen, kakor da sem mrtev, *

podoben sem razbiti posodi.

Slišim, kaj šepetajo o meni, *

to me navdaja z grozo.

Sestali so se zoper mene, *

da bi mi vzeli življenje. —

 

Gospod, jaz pa zaupam vate, *

moj Bog, v tvoji roki je moja usoda.

Reši me iz rok mojih sovražnikov *

in vseh, ki me preganjajo.

Dobrotno se ozri na svojega služabnika, *

reši me, ker si usmiljen. —

Gospod, kako velika je tvoja dobrota, *

ki si jo prihranil za svoje prijatelje.

Izkazuješ jo vpričo vsega ljudstva *

tistim, ki se tebi izročajo. —

 

S svojim obrazom jih skrivaš *

pred človeškimi zarotami.

Varuješ jih v svojih šotorih *

pred hudobnimi jeziki. —

 

Hvaljen, Gospod, za tvojo čudovito skrbnost, *

ki mi jo izkazuješ z varnim zavetjem.

V svoji stiski sem se zarekel: *

»Zavržen sem izpred Božjega obličja.«

A ti, Gospod, si uslišal mojo prošnjo, *

ko sem te klical. —

 

Ljubite Gospoda, njegovi zvesti služabniki, *

Gospod vas varuje, ošabne pa ponižuje.

Okrepite se in opogumite *

vsi, ki upate v Gospoda. —

– Poučuj me v svoji resnici, Gospod, in me vodi.
– Ti, o Bog, si moj rešitelj.

 

Želim, da bi vi vedeli, bratje, da je to, kar se z menoj godi, zelo pripomoglo k razširjenju evangelija, tako da so moje vezi postale po Kristusu znane vsej cesarski straži in vsem drugim, in večina bratov v Gospodu, polna zaupanja zaradi mojih vezi, si še bolj upa brez strahu oznanjati božjo besedo. Nekateri oznanjajo Kristusa sicer tudi iz zavisti in prepirljivosti, nekateri pa tudi iz blage volje; eni iz ljubezni, ker vedo, da sem postavljen evangeliju za brambo, eni pa oznanjajo Kristusa iz nasprotovanja, ne iz čistega namena, misleč, da mi povzročajo stisko v mojem ujetništvu.

Kaj zato! Da se le, kakorkoli že, naj bo preračunano ali iskreno, oznanja Kristus, in tega se veselim. Pa se tudi bom veselil. Vem namreč, da se mi bo to po vaši molitvi in s pomočjo Jezusa Kristusa obrnilo v zveličanje. Tako namreč pričakujem in upam, da ne bom v ničemer osramočen, ampak bo tudi zdaj kakor vselej z vso srčnostjo Kristus poveličan v mojem telesu, bodisi z življenjem bodisi s smrtjo. Zakaj življenje je meni Kristus in smrt dobiček.

Če živim v telesu, mi to daje sad dela, in kaj bi si izvolil, ne vem. Stiskan sem od obeh strani: željo imam, biti razvezan in biti s Kristusom, zakaj to je mnogo boljše; a v telesu ostati je potrebnejše zaradi vas. In v tem zaupanju vem, da bom živel in ostal pri vas vseh za vaš napredek in za veselje v veri, da se boste mogli v Kristusu Jezusu še bolj hvaliti zaradi mene, ko zopet pridem k vam.

SPEV (Flp 1, 20.21)

Pričakujem in upam, da ne bom v ničemer osramočen, ampak bo tudi zdaj kakor vselej, z vso srčnostjo * Kristus poveličan v mojem telesu, bodisi z življenjem bodisi s smrtjo.

Zakaj življenje je meni Kristus in smrt dobiček in bo * Kristus poveličan v mojem telesu, bodisi z življenjem bodisi s smrtjo.

Sv. Vincencij Pavelski (1581-1660), voditelj lazaristov in usmiljenih sester v skrbi za uboge in zapuščene

 

Revežev ne bomo cenili po njihovi zunanji obleki in uglajenosti, in tudi ne po duhovnih sposobnostih, ki se zdi, da jih imajo; saj so dostikrat bolj nevzgojeni in zaostali; a če boste gledali nanje v luči vere, boste spoznali, da predstavljajo božjega Sina, ki je hotel biti ubog. Čeprav namreč tedaj, ko je trpel, skoraj ni bil podoben človeku in je postal za pogane nespamet, za Jude pa pohujšanje, je vendar s tem postal oznanjevalec evangelija ubogim. Poslal me je oznanjat evangelij ubogim. Enakega mišljenja moramo biti tudi mi in delati tisto, kar je delal Kristus: skrbeti namreč moramo za uboge, jih tolažiti, jim pomagati in priporočati drugim.

Kristus je hotel priti na svet ubog; za učence si je izbral uboge može, sam je postal služabnik ubogih in se je tako enačil z ubogimi, da je dejal: karkoli dobrega ali hudega storite revežem, bom sprejel, kot da je meni storjeno. Ko Bog ljubi uboge, ljubi seveda tudi tiste, ki uboge ljubijo: če ima namreč kdo koga rad, se njegovo čustvo ljubezni raztegne tudi na tiste, ki ljubljenemu izkazujejo prijateljstvo ali usluge. Zato tudi sami upamo, da nas bo Bog zaradi revežev ljubil. Ko torej reveže in uboge obiskujemo, skušajmo imeti razumevanje zanje in tako sočustvujmo z njimi, da bomo čutili kot apostol, ki pravi: Vsem sem postal vse. Zavzeti se moramo, da bomo zaradi skrbi in bede bližnjega globoko ganjeni Boga prosili, naj nas navda s čustvom usmiljenja in sočutja, naj z njim naša srca napolni in jih polna ohrani.

Službi ubogih moramo dajati prednost pred vsem drugim in se ji nemudoma posvetiti. Če je v času molitve treba kakšnemu revežu nesti zdravilo ali pomoč, lahko mirne duše greste k njemu; delo, ki ga morate opraviti, darujte Bogu, kot da bi bili pri molitvi. Če zaradi službe ubogim opustite molitev, ne bodite vznemirjeni in ne mislite, da ste grešili. Saj ne zanemarimo Boga, če se zaradi njega od njega oddaljimo, ko namreč eno božje delo opustimo, da drugo podobno izvršimo.

Ko torej opustite molitev, da greste na pomoč kakšnemu bolniku, revežu, ne pozabite, da prav s tem služite Bogu. Ljubezen je večja kot vsa pravila in k njej mora biti vse usmerjeno; ker je torej tako visoka gospa, je treba narediti, kar ukazuje. Z obnovljeno srčno ljubeznijo izkazujmo torej usluge revežem in iščimo tiste, ki so najbolj zapuščeni, ker so naši gospodje in gospodarji.

SPEV (1 Kor 9,19.22; Job 29, 15-16)

Čeprav sem od vseh neodvisen, sem se vsem uslužil, slabotnim sem postal slaboten. * Vsem sem postal vse, da bi jih vsekakor nekaj rešil.

Slepemu sem bil oko in kruljavemu noga; oče sem bil ubogim. * Vsem sem postal vse, da bi jih vsekakor nekaj rešil.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za duhovnika:
Skrbnó občestvo si učil in vodil,
s svetostjo lastno ga krepil in dvigal,
da Bógu bi ugajal, si se trudil
zvestó in iskreno.

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 41   Hrepenenje po Bogu in po njegovem svetišču

 

O Bog, kakor jelen hrepeni po studencu, *

tako moja duša koprni po tebi.

Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu. *

Kdaj pride čas, ko bom gledal Božje obličje? —

 

Solze so moj kruh, noč in dan jokam, *

kar naprej mi govorijo: »Kje je tvoj Bog, tvoje upanje?«

Srce se mi stiska od bolečine, *

ko se spominjam srečnih časov.

Takrat sem hodil z množico k sveti Božji hiši, *

med radostnim in hvalnim petjem v prazničnem zboru.  —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš?

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj.

Do kraja sem obupan, *

zato se te spominjam, ko sem tako daleč od tebe.

Kakor silni vrtinci med bobnečimi slapovi *

so čezme pridrli vsi tvoji valovi. —

 

Gospod, ves dan mi bodi naklonjen, *

da te bom ponoči hvalil, Bog mojega življenja.

Pravim Bogu: »Moj zavetnik, zakaj me pozabljaš? *

Zakaj hodim žalosten, ko me stiska sovražnik?«

V težavah sem, sovražniki se mi rogajo; *

kar naprej slišim: »Kje je tvoj Bog, tvoje upanje?« —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš? 

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj. —

Sir 36,1–7.10–13  Molitev za Božje varstvo

 

Usmili se nas in poglej nas, Bog vesoljstva, *

pokaži nam luč svojega usmiljenja.

Vlij narodom spoštovanje do tebe, *

da te bodo iskali.

Naj spoznajo, da ni Boga razen tebe, *

naj pripovedujejo o tvojih čudovitih delih. —

 

Vzdigni svojo roko nad tuje narode, *

da bodo videli tvojo vsemogočnost.

Kakor si se nad nami izkazal svetega pred njimi, *

tako se nad njimi izkaži velikega pred nami.

Naj spoznajo, kot smo mi spoznali, *

da ni Boga, Gospod, razen tebe.

Obnovi svoja znamenja in ponovi čudovita dela, *

poveličaj svojo vsemogočno desnico. —

 

Zberi vse razkropljene otroke svojega ljudstva, *

tvoja last so od vsega začetka.

Naseli jih v obljubljeni deželi, *

naj razglašajo tvoja velika dela. —

 

Usmili se, Gospod, svojega ljudstva, *

ki se imenuje po tvojem imenu.

Sprejmi svoje izvoljene, *

ki si jim dal čast svojega prvorojenca. —

 

Usmili se mesta svoje svetosti, *

Jeruzalema, kraja svojega bivališča.

Napolni ves Sion s svojimi hvalnicami *

in svoje ljudstvo s svojim veličastvom. —

Ps 18 A Hvalnica Bogu Stvarniku

 

Nebesa razglašajo Božje veličastvo *

in nebo oznanja, da je Božje delo.

Dan podaja besedo dnevu, *

noč pripoveduje noči. —

 

To niso besede in niso govori, *

njihov glas je neslišen.

Vendar se njih sporočilo razlega po vsej zemlji *

in do konca sveta gre ta govorica. —

 

Na nebu je postavil šotor soncu, *

ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe.

Kakor junak, ki teče po poti, *

veselo pošilja svoje žarke. —

 

Na vsej poti od vzhoda do zahoda *

se nič ne odtegne njegovemu žaru. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,41–48 (VI)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, naj me doseže tvoje usmiljenje, *

pomagaj mi, kakor si obljubil.

Tako bom odgovoril svojim sramotilcem, *

ker zaupam v tvojo besedo. —

 

Naj ne neham oznanjati besede resnice, *

ker zaupam v tvoje načrte.

Spolnjeval bom tvojo postavo *

vedno in na veke.  —

 

Hodil bom po varni poti *

in spoštoval tvoje zapovedi.

Govoril bom o tvoji volji pred vladarji, *

ne da bi zardeval. —

 

Veselil se bom tvojih odločitev, *

nad vse jih cenim.

Spoštujem tvoje zakone in jih ljubim, *

premišljujem tvoje postave. —

Ps 39,2–14.17–18  Zahvala in prošnja za pomoč

Trdno sem upal v Gospoda; *

sklonil se je k meni in uslišal moje vpitje.

Potegnil me je iz gnojne jame, *

dvignil me je iz blatne mlakuže.

Moje noge je postavil na varno *

in utrdil moje korake.

Navdihnil mi je novo pesem Gospodu, *

hvalno pesem našemu Bogu. —

 

Mnogi bodo to videli in se bali, *

zaupali bodo v Gospoda.

Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda, *

ki ne hodi za domišljavci in ne leta za maliki.

Moj Gospod in moj Bog, storil si tako velika čuda, *

da jih ni moč ne opisati ne prešteti.

V tem, kar misliš za nas storiti, *

te nihče ne dosega. —

 

Žrtev in daritev nisi hotel, *

odprl pa si mi ušesa, da te poslušam.

Daritev za grehe nisi terjal; *

tedaj sem rekel: »Glej, prihajam.

Prihajam, da izvršim tvojo voljo, *

kot je pisano o meni v tvoji knjigi.

Spolnjevati hočem tvojo voljo, *

tvojo postavo nosim v svojem srcu.« —

Tvojo svetost bom poveličeval na javnem zboru; *

Gospod, ti sam veš, da ne bom molčal.

Tvoje pravičnosti ne bom skrival v svojem srcu, *

pripovedoval bom o tvoji zveličavni pomoči.

Na velikem zboru bom govoril *

o tvoji zvestobi in tvoji dobroti. —

 

Ti pa, Gospod, ne odteguj mi svojega usmiljenja, *

vedno naj me podpirata tvoja milost in resnica.

Zasule so me nesreče, ki jih ni konec: *

krivd sem si nakopal toliko, da iz njih ne morem.

Več jih je kot las na moji glavi, *

če pomislim nanje, mi pogum upade. —

 

Blagovoli me, Gospod, rešiti, *

Gospod, hiti mi pomagat.

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!« —

 

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

 

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

 

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

 

Za duhovnika:
Prejel si službo od Boga
pastirja in duhovnika,
da z deli in besedami
učil bi, posvetíl ljudi.

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

Ps 44   Svatovska pesem za Kristusa Kralja

Iz srca mi vre vesela pesem; *

te besede posvečujem kralju.

Rad bi porabil vse svoje sposobnosti, *

da bi zapel hvalno pesem tebi. —

 

Ti si najlepši, *

najlepši med človeškimi sinovi.

Milina je razlita na tvojih ustnicah, *

Bog te je res blagoslovil za vse veke. —

 

Mogočni junak, opaši si meč okoli ledij, *

ponosno stopaj z njim v svojem veličastvu.

Bojuj se za resnico in pravico: *

tvoja desnica bo delala čudovita dela.

Zmagal boš in ljudstva ti bodo pokorna, *

v živo boš zadel svoje sovražnike. —

 

Božanski kralj, tvoj prestol je postavljen na vekov veke, *

žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

Ljubiš pravico in sovražiš krivico, *

Bog, tvoj Bog, te je osrečil bolj kot druge kralje.  —

 

Tvoja oblačila diše po dragocenih dišavah, *

razveseljuje te pesem v razkošnih dvoranah.

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, *

vsa v zlatu stoji kraljica na tvoji desnici. —

Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj; *

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Kralj se veseli tvoje lepote, *

on je tvoj gospod, njemu se pokloni.

Glej, tuja ljudstva prihajajo z darovi, *

najbogatejši se potegujejo za tvojo naklonjenost. —

 

Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, *

njen plašč je okrašen z biseri in zlatom.

V dragoceni obleki jo peljejo k ženinu; *

družice jo spremljajo, da se mu poklonijo.

Veseli jih vodijo in vriskajo, *

ko vstopajo v kraljevo palačo. —

 

Dobil boš sinov, vrednih tvojih očetov, *

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Proslavljal bom, kralj, tvoje ime od roda do roda *

in ljudstva te bodo slavila na veke. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.