Brevir za 27. september 2018

SV. VINCENCIJ PAVELSKI, DUHOVNIK, USTANOVITELJ LAZARISTOV
Obvezni god
Sv. Vincencij Pavelski (1581–1660), župnik in pozneje kurát kaznjencev na galejah, je v Parizu ustanovil misijonsko družbo lazaristov, ljudskih misijonarjev, in sodeloval pri ustanovitvi usmiljenih sester. Umrl je 27. septembra 1660 v Parizu.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali svetim možem: karitativnim delavcem.

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

 

Za duhovnika:
Duhovniški si ogenj v njem zanetil,
poklical v službo si ga in posvetil,
da kot predstojnik svetil bi občestvu:
duhovnik na veke.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 17,31–51   Hvalnica Bogu za zmago

Bog je popoln in zvest v svojih obljubah, *

rešuje vse, ki vanj zaupajo.

Kdo je Bog razen Gospoda, *

kdo razen njega naše zavetje?

Bog me je okrepil in utrdil; *

on mi daje, da živim brez graje.

Mojim nogam daje hitrost jelenov, *

da v nevarnosti zbežim v višine.

Roke mi vadi za bojevanje *

in mišice, da napenjajo lok iz medenine. —

Ščiti in rešuje me tvoja desnica, *

zmagujem po tvoji dobroti.

Dal si prosto pot mojim korakom *

in moje noge niso opešale.

Zasledoval sem svoje sovražnike in jih dohitel; *

nisem se vrnil, dokler jih nisem premagal.

Premagal sem jih, da niso mogli več vstati, *

ko so pred menoj na tla popadali.

Za boj si me usposobil, *

uklonil si moje nasprotnike. —

 

V beg si pognal moje sovražnike, *

razpršil si vse, ki me mrzijo.

Klicali so na pomoč, a jim nihče ni pomagal; *

vpili so h Gospodu, a jih ni uslišal.

Kakor prah jih je odnesel veter, *

pohojeni so bili kot blato na cesti.

Otel si me ob uporu mojega ljudstva, *

postavil si me za poglavarja drugih narodov.

Ljudstvo, ki ga nisem poznal, mi služi, *

na prvo besedo mi je pokorno.

Tujci se mi kažejo prijazne, pogum jim upada, *

ne zanašajo se več na svoje utrdbe. —

Čast in slava Gospodu, ki mi je pomagal, *

hvala Bógu, ki me je rešil.

O Bog, ti si mi dal zmago nad ljudstvi, *

osvobodil si me mojih sovražnikov.

Povzdignil si me nad moje nasprotnike, *

nasilnega človeka si me rešil. —

 

Zato te bom slavil, Gospod, med vsemi narodi *

in ti prepeval psalme.

Svojemu kralju Davidu si izkazal milost in mu dal zmago, *

Božjemu ljudstvu pa deliš usmiljenje na veke. —

– Odpri mi, Gospod, oči za svoje načrte,
– da spoznam, kako čudovito si vse uredil.

 

Gospodova beseda mi je prišla takole: Ti pa, sin človekov, vzemi si palico in zapiši nanjo: »Judu in sinovom Izraelovim, njegovim zaveznikom!« Vzemi še drugo polovico in zapiši nanjo: »Jožefu, palici Efraimovi, in vsej hiši Izraelovi, njegovim zaveznikom!«

Potem ju združi drugo z drugo, da ti bosta ena palica, da bosta združeni v tvoji roki. Kadar te sinovi tvojega ljudstva vprašajo: »Ali nam ne boš razložil, kaj hočeš s tem?« jim odgovori: Tako govori vsemogočni Gospod: Glejte, vzamem Jožefovo palico, ki je v Efraimovi roki, in rodove Izraelove, njegove zaveznike, in jo pridenem Judovi palici ter storim, da zrasteta v eno palico, tako da bosta ena palica v moji roki.

Palici pa, na kateri si pisal, naj bosta v tvoji roki, da ju bodo videli. Potem jim reci: Tako govori vsemogočni Gospod: Glejte, vzamem Izraelove sinove izmed narodov, kamor so prišli, in jih zberem od vseh strani ter jih pripeljem v njih deželo. Zedinil jih bom v eno ljudstvo v svoji deželi, na Izraelovih gorah; en sam kralj bo vsem ukazoval. Ne bosta več dva naroda in ne bodo se več delili v dve kraljestvi. Ne bodo se več oskrunjali s svojimi maliki in s svojimi ostudami in z vsemi svojimi pregrehami. Rešim jih vseh njihovih nezvestob, s katerimi so se pregrešili, in jih očistim; oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog.

Moj služabnik David bo kralj nad njimi, in en sam pastir bo pasel vse; po mojih odlokih se bodo ravnali in mojih zakonov se bodo držali in jih spolnjevali. Prebivali bodo v deželi, ki sem jo dal svojemu služabniku Jakobu, v kateri so prebivali njih očetje. Prebivali bodo v njej oni, njih sinovi in njih sinov sinovi na veke; moj služabnik David bo njih knez na veke.

Sklenem z njimi zavezo miru, z njimi bo večna zaveza. Utrdim jih in pomnožim jih ter postavim svoje svetišče v njih sredi na veke. Moje prebivališče bo pri njih ter bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Tedaj spoznajo narodi, da sem jaz, Gospod, ki posvečujem Izraela, ko bo moje svetišče v njih sredi na veke.

SPEV (Ezek 37, 21.22; Jan 10,16.11)

Glejte, vzamem Izraelove sinove in jih zberem od vseh strani, zedinil jih bom v eno ljudstvo. * In bo ena čreda, en pastir.

Dobri pastir da svoje življenje za ovce. * In bo ena čreda, en pastir.

Sv. Vincencij Pavelski (1581-1660), voditelj lazaristov in usmiljenih sester v skrbi za uboge in zapuščene

 

Revežev ne bomo cenili po njihovi zunanji obleki in uglajenosti, in tudi ne po duhovnih sposobnostih, ki se zdi, da jih imajo; saj so dostikrat bolj nevzgojeni in zaostali; a če boste gledali nanje v luči vere, boste spoznali, da predstavljajo božjega Sina, ki je hotel biti ubog. Čeprav namreč tedaj, ko je trpel, skoraj ni bil podoben človeku in je postal za pogane nespamet, za Jude pa pohujšanje, je vendar s tem postal oznanjevalec evangelija ubogim. Poslal me je oznanjat evangelij ubogim. Enakega mišljenja moramo biti tudi mi in delati tisto, kar je delal Kristus: skrbeti namreč moramo za uboge, jih tolažiti, jim pomagati in priporočati drugim.

Kristus je hotel priti na svet ubog; za učence si je izbral uboge može, sam je postal služabnik ubogih in se je tako enačil z ubogimi, da je dejal: karkoli dobrega ali hudega storite revežem, bom sprejel, kot da je meni storjeno. Ko Bog ljubi uboge, ljubi seveda tudi tiste, ki uboge ljubijo: če ima namreč kdo koga rad, se njegovo čustvo ljubezni raztegne tudi na tiste, ki ljubljenemu izkazujejo prijateljstvo ali usluge. Zato tudi sami upamo, da nas bo Bog zaradi revežev ljubil. Ko torej reveže in uboge obiskujemo, skušajmo imeti razumevanje zanje in tako sočustvujmo z njimi, da bomo čutili kot apostol, ki pravi: Vsem sem postal vse. Zavzeti se moramo, da bomo zaradi skrbi in bede bližnjega globoko ganjeni Boga prosili, naj nas navda s čustvom usmiljenja in sočutja, naj z njim naša srca napolni in jih polna ohrani.

Službi ubogih moramo dajati prednost pred vsem drugim in se ji nemudoma posvetiti. Če je v času molitve treba kakšnemu revežu nesti zdravilo ali pomoč, lahko mirne duše greste k njemu; delo, ki ga morate opraviti, darujte Bogu, kot da bi bili pri molitvi. Če zaradi službe ubogim opustite molitev, ne bodite vznemirjeni in ne mislite, da ste grešili. Saj ne zanemarimo Boga, če se zaradi njega od njega oddaljimo, ko namreč eno božje delo opustimo, da drugo podobno izvršimo.

Ko torej opustite molitev, da greste na pomoč kakšnemu bolniku, revežu, ne pozabite, da prav s tem služite Bogu. Ljubezen je večja kot vsa pravila in k njej mora biti vse usmerjeno; ker je torej tako visoka gospa, je treba narediti, kar ukazuje. Z obnovljeno srčno ljubeznijo izkazujmo torej usluge revežem in iščimo tiste, ki so najbolj zapuščeni, ker so naši gospodje in gospodarji.

SPEV (1 Kor 9,19.22; Job 29, 15-16)

Čeprav sem od vseh neodvisen, sem se vsem uslužil, slabotnim sem postal slaboten. * Vsem sem postal vse, da bi jih vsekakor nekaj rešil.

Slepemu sem bil oko in kruljavemu noga; oče sem bil ubogim. * Vsem sem postal vse, da bi jih vsekakor nekaj rešil.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za duhovnika:
Skrbnó občestvo si učil in vodil,
s svetostjo lastno ga krepil in dvigal,
da Bógu bi ugajal, si se trudil
zvestó in iskreno.

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 56   Jutranja molitev v trpljenju

 

Usmili se me, Bog, usmili, *

popolnoma zaupam vate. 

Pod tvoje varstvo se zatekam, *

dokler vihar ne mine.

Kličem na pomoč Boga najvišjega, *

Boga, ki mi izkazuje dobrote. —

 

Naj pošlje pomoč iz nebes in me reši, *

osramoti naj moje preganjalce.

Naj mi izkaže svojo milost *

in svojo naklonjenost.

Živim sredi ljudi, ki so kakor levi, *

najraje bi me požrli.

Njih zobje so kakor sulice in puščíce, *

kakor oster meč je njihov jezik. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo.

 

Mojim nogam so nastavili zanko, *

v nevarnosti je moje življenje.

Na moji poti so skopali jamo, *

naj sami padejo vanjo.  —

 

Moje srce, o Bog, je pripravljeno, *

peti in igrati ti hočem.

Prebúdi se, moja duša; oglasite se, citre in harfa, *

prebuditi hočem jutranjo zarjo.

Gospod, hvalil te bom med narodi, *

prepeval in slavil med ljudstvi.

Do nebes sega tvoja dobrota, *

do oblakov tvoja zvestoba. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo. —

Jer 31,10–14    Sreča odrešenega ljudstva

 

Čujte, narodi, Gospodovo besedo, *

na daljnih otokih oznanjujte:

»Bog je svoje ljudstvo razkropil, pa ga zopet zbere, *

varoval ga bo kakor pastir svojo čredo.« —

 

Gospod je rešil svoje ljudstvo, *

otel ga je iz rok močnejšega.

Zato prihajajo v svetišče hvalit Gospoda, *

da se njegovih dobrot naužijejo.

Radujejo se Božjih darov: žita, vina in olja, *

dróbnice in govedi.

Kakor namakan vrt bo njih življenje, *

pomanjkanje bo za vselej minilo. —

 

Tedaj bodo dekleta veselo rajala, *

vsi, mladi in stari, se bodo veselili.

Gospod bo spremenil njih žalost v veselje, *

v tolažbo in radost njih trpljenje.

Obdáril in poživil bo svoje duhovnike, *

svoje ljudstvo obogatil s svojimi dobrinami. —

Ps 47   Zahvala za čudovito rešitev Božjega ljudstva

 

Velik je Gospod in nad vse slaven, *

v mestu našega Boga je njegova sveta gora.

Njegova sveta gora je prekrasna višina, *

Sion je veselje vse zemlje.

Sionska gora tam na severnem pobočju *

je prebivališče nebeškega vladarja.

V njegovih stolpih se Bog izkazuje *

kot nepremagljiva obramba. —

 

Glej, vladarji so se zbrali, *

da bi ga vsi skupaj napadli.

Ko pa so zagledali mesto, so ostrmeli, *

zmedli so se in se v naglici razbežali.

Obšla jih je groza in zajela tesnoba *

kakor ženo v porodnih bolečinah.

Razbili so se kakor ladje, *

ki jih prevrne vzhodni veter. —

 

V mestu Vsemogočnega zdaj vidimo, kar smo slišali, *

v mestu našega Boga, ki ga je on utrdil za vekomaj.

Kličemo si v spomin, o Bog, tvojo dobroto, *

hvalimo te sredi tvojega svetišča.

Kakor tvoja moč tako sega tvoja hvala do konca zemlje, *

o Bog, tvoja desnica uresničuje pravico.

Vesêli se sionska gora, veselijo naj se naša mesta, *

ker vse po pravici razsojaš. —

 

Preglejte sveto mesto in ga prehodite, *

preštejte njegove stolpe.

Oglejte si njegove utrdbe, pohitite skozi trdnjave, *

da boste mogli oznanjati prihodnjim rodovom:

»Tu je resnično Bog, naš Bog na veke, *

on nas bo vodil vse vekove.« —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,17–24  (III)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, ohrani me pri življenju, *

da bom mogel spolnjevati tvoje besede.

Odpri mi oči in spoznal bom, *

kako čudovita je tvoja postava. —

 

Popotnik sem na zemlji, *

ne skrivaj pred mano svojih načrtov.

Moja duša hrepeni po tvoji volji, *

o da bi jo mogel vselej spoznati. —

 

Prevzetne opominjaš, da bodo nesrečni, *

če zapustijo tvoje zapovedi.

Vzemi od mene sramoto in zaničevanje, *

ker spolnjujem tvoje odredbe. —

 

Tudi če se veljaki združijo v boju zoper mene, *

ne bom nehal spolnjevati tvojih zapovedi.

Tvoji ukazi so moje veselje, *

tvoji zakoni so mi svetovalci. —

Ps 24   Prošnja za odpuščanje grehov in rešitev

Gospod, z vso dušo se obračam k tebi, *

naj ne bom razočaran, ko vate zaupam.

Naj se moji sovražniki ne veselijo moje nesreče, *

saj kdor v tebe upa, ne pride v sramoto.

Osramočen bo in razočaran, *

kdor se ti lahkomiselno izneveri. —

 

Gospod, pokaži mi svojo voljo, *

vodi me po svoji poti.

Naj živim iz tvoje resnice, *

v njej me poúči.

Ti si moj Bog in moj rešitelj, *

neprestano zaupam vate. —

 

Gospod, spomni se svojega usmiljenja *

in svoje dobrote, ki ostane na veke.

Pozabi zablode moje mladosti in moje prestopke, *

izkaži mi svojo usmiljeno ljubezen. —

 

Gospod je pravičen in dober, *

tiste, ki zaidejo, spet nazaj pripelje.

Krotke vodi v pravičnosti, *

ponižne uči prav živeti. —

 

Gospod je poln ljubezni in zvestobe *

do vseh, ki spolnjujejo njegove zapovedi.

Gospod, odpústi moj greh, čeprav je velik, *

saj si dober in usmiljen. —

Gospod razodeva svojo voljo *

vsem, ki ga spoštujejo.

Ti bodo sami uživali srečo *

in njih potomci bodo z njo obdarovani. —

 

Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojijo, *

njim razodeva svojo zavezo.

Moje oči so vedno uprte v Gospoda; *

on mi rešuje noge iz zanke. —

 

Ozri se name in se me usmili, *

ker sem ubog in osamljen.

Olajšaj moje srčne bolečine, *

iz moje stiske me reši. —

 

Poglej mojo bedo in nadlogo, *

odpusti vse moje pregrehe.

Poglej, koliko je mojih sovražnikov *

in kako me črtíjo. —

 

Varuj moje življenje in me reši, *

nate se obračam, naj ne bom razočaran.

Nedolžnost in poštenost naj me varujeta, *

Gospod, vate zaupam. —

 

O Bog, reši svoje ljudstvo *

iz vseh njegovih stisk in nevarnosti. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

 

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

 

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

 

Za duhovnika:
Prejel si službo od Boga
pastirja in duhovnika,
da z deli in besedami
učil bi, posvetíl ljudi.

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

Ps 29   Zahvala za rešitev iz smrtne stiske

 

Gospod, slavim te, ker si me rešil *

in se sovražniki ne morejo veseliti moje nesreče.

Gospod, moj Bog, ko sem te klical, *

si me dvignil in ozdravil.

Gospod, otel si me smrti, *

rešil si me smrtne nevarnosti. —

 

Pojte Gospodu, njegovi zvesti, *

njegovo sveto ime slavite.

Le malo časa traja njegova nevolja, *

njegova dobrohotnost pa vse življenje.

Zvečer žalujemo in jokamo, *

zjutraj pa vstanemo z veselim petjem. —

 

Ko se mi je dobro godilo, sem rekel: *

»Nikoli ne bom omahnil.«

Gospod, dokler sem v milosti pri tebi, *

sem trden kot gora.

Ko pa odtegneš svojo milost od mene, *

žalostno propadem.

Gospod, tebe kličem, *

moj Bog, usmiljenja te prosim. —

 

Ali ti ne bom dajal večje slave z življenjem *

kakor s trohnenjem v grobu?

Ali bi te moj prah mogel bolje slaviti *

in tvojo resnično moč glasneje oznanjati?

Gospod, poslušaj me in se me usmili; *

pridi vendar in mi pomagaj. —

 

Moje žalovanje si spremenil v veselje, *

odvzel si mi žalno obleko, me povedel na rajanje.

Naj ti moja duša ne neha prepevati: *

Gospod, moj Bog, hvalil te bom vekomaj. —

Ps 31   Neskončno Božje usmiljenje

 

Blagor človeku, ki mu je krivda izbrisana *

in so mu grehi odpuščeni.

Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva hudobije *

in je njegova vest pomirjena. —

 

Dokler se ti nisem izpovedal, *

me je neprestano grizla zavest moje krivde. 

Dan in noč sem vedno bolj občutil težo tvoje roke, *

slabel sem kot v poletni vročini. —

 

Potem pa sem ti svoj greh izpovedal *

in nisem več prikrival svoje krivde.

Rekel sem: »Priznavam svojo krivdo Gospodu« *

in ti si mi odvzel breme mojega greha. —

 

Zato te vsak, ki veruje v tebe, *

prosi ob pravem času.

Nesreče, ki pridrvijo kot deroče vode, *

mu ne morejo blizu.

Ti si moje zavetje, obvaroval me boš stiske, *

navdal me boš z veseljem ob rešitvi. —

 

Govoriš mi: »Poučil te bom in ti pokazal pota, *

po katerih moraš hoditi.

S svojim pogledom te bom spremljal *

in ti dajal nasvete.

Tako ne boš kakor žival, ki nima razuma *

in potrebuje uzdo in brzdo, da jo krotijo.« —

 

Hudobne stiskajo mnoge nadloge, *

Gospod pa ljubi tiste, ki vanj zaupajo.

Pravični, veselite in radujte se v Gospodu, *

vriskajte vsi, ki ste v srcu pošteni. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.