Brevir za 27. september 2017

SV. VINCENCIJ PAVELSKI, DUHOVNIK, USTANOVITELJ LAZARISTOV
Obvezni god
Sv. Vincencij Pavelski (1581–1660), župnik in pozneje kurát kaznjencev na galejah, je v Parizu ustanovil misijonsko družbo lazaristov, ljudskih misijonarjev, in sodeloval pri ustanovitvi usmiljenih sester. Umrl je 27. septembra 1660 v Parizu.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali svetim možem: karitativnim delavcem.

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

 

Za duhovnika:
Duhovniški si ogenj v njem zanetil,
poklical v službo si ga in posvetil,
da kot predstojnik svetil bi občestvu:
duhovnik na veke.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 17,2–30 Zahvala za rešitev in zmago

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja opora, *

moje zavetje in moj rešitelj.

Moj Bog, moje pribežališče, kamor se zatekam,*

moj varuh, moja rešitev in moja obramba.

Klical te bom, Gospod, ker si vreden vse hvale, *

in bom rešen svojih sovražnikov. —

 

Zajele so me smrtne nevarnosti, *

hudourniki zla so me prestrašili.

Grob se odpira pred mano, *

stiskajo me smrtne zanke.

V svoji stiski sem klical Gospoda *

in vpil sem k svojemu Bogu.

Moj glas je slišal s svojega prestola, *

moj klic se je dvignil do njega. —

Zemlja se je stresla in zamajala, *

temelji gora so vztrepetali zaradi Božjega srda.

Pred njim so se dvigali goreči oblaki, *

pred Bogom so švigale ognjene strele.

Nagnil je nebo in dol je stopil, *

pod njim so bili gosti oblaki. —

 

Nosili so ga kerubini, *

letel je na perutih vetra.

Tema je zastrla njegovo obličje kot ogrinjalo, *

kot šotor so ga skrili gosti oblaki.

Iz svetlobe, ki ga je obdajala, *

so švigali bliski in ognjeni plameni. —

 

Gospod vsega stvarstva je zagrmel z višave, *

oglasil se je z grmenjem in ognjeno nevihto.

Njegove strele so razpršile sovražnike, *

njegovi bliski so jih prestrašili.

Od njegove grožnje se je odprlo dno morja, *

od njegove srdite jeze so se odgrnili temelji zemlje. —

 

Meni pa je Gospod z nebes ponudil roko in me zagrabil, *

potegnil me je  iz velikega vodovja.

Rešil me je mogočnih sovražnikov, *

nasprotnikov, močnejših od mene.

Napadli so me ob dnevu moje nesreče, *

Gospod pa mi je bil obramba.

Izpeljal me je na prosto, v svobodo, *

rešil me je, ker me ljubi. —

Gospod mi je povrnil, kakor sem zaslužil, *

naklonjen mi je bil zaradi moje pravičnosti.

Držal sem se njegovih potov *

in z grehom od svojega Boga nisem odstopil.

Spolnjeval sem vse njegove zapovedi, *

njegovih zakonov nisem zavračal.

Brez graje sem se pred njim ohranil *

in se varoval vsake krivde.

Gospod mi je povrnil, kakor sem zaslužil, *

naklonjen mi je bil zaradi moje pravičnosti. —

 

Do usmiljenega si usmiljen, *

s pravičnim ravnaš pravično.

Z iskrenim ravnaš iskreno, *

do zvijačnega pa si oprezen.

Ti rešuješ preprosto ljudstvo, *

prevzetne pa ponižuješ.

Tudi meni prižigaš luč upanja v duši, *

ti si moj Bog, ki mi temo razsvetljuješ.

S teboj si upam v boj zoper sovražne vrste, *

s teboj premagam še tako visoke ovire. —

– Vsi so se čudili modrim besedam,
– ki so prihajale iz Jezusovih ust.

 

Tiste dni je Gospodova roka prišla nadme. Gospod me je peljal ven ter me postavil sredi doline, ki je bila polna mrtvaških kosti. Vodil me je krog in krog mimo njih. In glej, bilo jih je silno veliko po dolini; bile so zelo suhe.

Vprašal me je: »Sin človekov, ali bodo te kosti oživele?« Odgovoril sem: »Vsemogočni Gospod, ti veš.« Tedaj mi je rekel: »Prerokuj nad temi kostmi in jim reci: Suhe kosti, čujte Gospodovo besedo! Tako govori vsemogočni Gospod tem kostem: Glejte, pošljem duha, da oživite! S kitami vas obdam in storim, da zraste na vas meso; prevlečem vas s kožo ter dam v vas duha, in oživite. Tedaj spoznate, da sem jaz Gospod.«

Prerokoval sem, kakor mi je bilo ukazano. Ko sem prerokoval, je nastalo šumenje; glej, nastalo je šelestenje in kosti so se približale druga k drugi. Gledal sem, glej, kite so prišle, meso je zraslo in koža se je razpela čeznje po vrhu; a duha ni bilo v njih. Tedaj mi je rekel: »Prerokuj duhu, prerokuj, sin človekov, in reci duhu: Tako govori vsemogočni Gospod: Od štirih vetrov pridi, duh, dihni v te pobite, da ožive!«

Ko sem prerokoval, kakor mi je bilo ukazano, je prišel duh vanje; oživele so in se postavile na svoje noge: silno velika vojska.

Rekel mi je: »Sin človekov, te kosti so vsa Izraelova hiša. Oni pravijo: ,Naše kosti so usahnile, naše upanje je izginilo, uničeni smo.' Zato prerokuj in jim reci: Tako govori vsemogočni Gospod: ,Glejte, odprem vaše grobove in vas, svoje ljudstvo, izpeljem iz vaših grobov in vas privedem v Izraelovo deželo. Tedaj spoznate, da sem jaz Gospod, ko odprem vaše grobove in vas, svoje ljudstvo, izpeljem iz vaših grobov. Dam svojega duha v vas, da oživite in vas zopet naselim v vaši deželi. Tedaj spoznate, da sem jaz, Gospod, to rekel in izpolnil,« govori Gospod.

SPEV (Ezek 37,12.13.5; Jan 11, 25)

Glejte, odprem vaše grobove in vas, svoje ljudstvo, izpeljem iz vaših grobov. * Tedaj spoznate, da sem jaz Gospod.

Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje v mene, bo živel, tudi če umrje. * Tedaj spoznate, da sem jaz Gospod.

Sv. Vincencij Pavelski (1581-1660), voditelj lazaristov in usmiljenih sester v skrbi za uboge in zapuščene

 

Revežev ne bomo cenili po njihovi zunanji obleki in uglajenosti, in tudi ne po duhovnih sposobnostih, ki se zdi, da jih imajo; saj so dostikrat bolj nevzgojeni in zaostali; a če boste gledali nanje v luči vere, boste spoznali, da predstavljajo božjega Sina, ki je hotel biti ubog. Čeprav namreč tedaj, ko je trpel, skoraj ni bil podoben človeku in je postal za pogane nespamet, za Jude pa pohujšanje, je vendar s tem postal oznanjevalec evangelija ubogim. Poslal me je oznanjat evangelij ubogim. Enakega mišljenja moramo biti tudi mi in delati tisto, kar je delal Kristus: skrbeti namreč moramo za uboge, jih tolažiti, jim pomagati in priporočati drugim.

Kristus je hotel priti na svet ubog; za učence si je izbral uboge može, sam je postal služabnik ubogih in se je tako enačil z ubogimi, da je dejal: karkoli dobrega ali hudega storite revežem, bom sprejel, kot da je meni storjeno. Ko Bog ljubi uboge, ljubi seveda tudi tiste, ki uboge ljubijo: če ima namreč kdo koga rad, se njegovo čustvo ljubezni raztegne tudi na tiste, ki ljubljenemu izkazujejo prijateljstvo ali usluge. Zato tudi sami upamo, da nas bo Bog zaradi revežev ljubil. Ko torej reveže in uboge obiskujemo, skušajmo imeti razumevanje zanje in tako sočustvujmo z njimi, da bomo čutili kot apostol, ki pravi: Vsem sem postal vse. Zavzeti se moramo, da bomo zaradi skrbi in bede bližnjega globoko ganjeni Boga prosili, naj nas navda s čustvom usmiljenja in sočutja, naj z njim naša srca napolni in jih polna ohrani.

Službi ubogih moramo dajati prednost pred vsem drugim in se ji nemudoma posvetiti. Če je v času molitve treba kakšnemu revežu nesti zdravilo ali pomoč, lahko mirne duše greste k njemu; delo, ki ga morate opraviti, darujte Bogu, kot da bi bili pri molitvi. Če zaradi službe ubogim opustite molitev, ne bodite vznemirjeni in ne mislite, da ste grešili. Saj ne zanemarimo Boga, če se zaradi njega od njega oddaljimo, ko namreč eno božje delo opustimo, da drugo podobno izvršimo.

Ko torej opustite molitev, da greste na pomoč kakšnemu bolniku, revežu, ne pozabite, da prav s tem služite Bogu. Ljubezen je večja kot vsa pravila in k njej mora biti vse usmerjeno; ker je torej tako visoka gospa, je treba narediti, kar ukazuje. Z obnovljeno srčno ljubeznijo izkazujmo torej usluge revežem in iščimo tiste, ki so najbolj zapuščeni, ker so naši gospodje in gospodarji.

SPEV (1 Kor 9,19.22; Job 29, 15-16)

Čeprav sem od vseh neodvisen, sem se vsem uslužil, slabotnim sem postal slaboten. * Vsem sem postal vse, da bi jih vsekakor nekaj rešil.

Slepemu sem bil oko in kruljavemu noga; oče sem bil ubogim. * Vsem sem postal vse, da bi jih vsekakor nekaj rešil.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za duhovnika:
Skrbnó občestvo si učil in vodil,
s svetostjo lastno ga krepil in dvigal,
da Bógu bi ugajal, si se trudil
zvestó in iskreno.

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 35   Grešnikova hudobija in Božja dobrota

 

Zločinec snuje v svojem srcu hudobijo; *

ne boji se Boga, ker ga ne priznava. —

 

Dela greh in si utvarja, *

da se njegova krivda ne bo odkrila.

Njegova usta so polna hudobije in prevare, *

njegovo srce odklanja modrost in dobroto.

Med počitkom si izmišlja zločine, *

hodi po vseh krivih potih in se zlega ne izogiba. —

 

Gospod, do neba sega tvoja dobrota *

in tvoja zvestoba celo nad oblake.

Tvoja pravičnost je kot najvišje gore, *

tvoje sodbe kot najgloblje morje. 

Ljudi rešuješ v svoji dobroti, *

skrbiš celo za živali. —

 

O Bog, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

vsi ljudje se zatekajo k tebi.

Nasičujejo se z dobrotami tvoje hiše, *

s potokom svojih radosti jih napajaš.

V tebi je vir vsega življenja *

in v tvoji luči nam je vse postalo svetlo. —

 

Ohrani svojo naklonjenost njim, ki te poznajo, *

in poštenim v srcu svojo pravičnost.

Prevzetneževa noga naj me ne pohodi *

in grešnikova roka naj me ne premakne.

Glej, hudobni so padli, *

propadli so in ne morejo več vstati. —

Jdt 16,2–3.15–19    Stvarnik varuje svoje ljudstvo

 

Slavite Gospoda z bobnanjem, *

cimbale naj mu zvenijo.

Zložite mu novo pesem, *

Gospoda Boga slavite in poveličujte.

Gospod končuje vojskovanje, *

gospodar je vsega. —

 

Pojmo pesem Gospodu, *

novo pesem pojmo našemu Bogu.

Moj Gospod, velik si in preslaven v svoji moči, *

nihče te ne more premagati. —

 

Tebi naj služi vse tvoje stvarstvo, *

samo rekel si in je nastalo.

Poslal si svojega Duha in je bilo ustvarjeno, *

nihče se ne more ustaviti tvoji besedi. —

 

Gore in vode se zamajejo v temeljih, *

kakor vosek se skale stopijo pred tvojim obličjem.

Tisti pa, ki ti v spoštovanju služijo, *

s tvojo močjo za vselej ostanejo. —

Ps 46   Slavospev Bogu, vladarju vesolja

 

Vsa ljudstva, glasno ploskajte, *

vzklikajte Bogu z veselim glasom.

On je najvišji, vsega spoštovanja vreden, *

veliki gospodar vse zemlje. —

 

Bog gospoduje nad ljudstvi, *

Gospod vlada nad narodi.

Za dediščino nam pripravlja *

slavo svojega maziljenca.

Bog vstopa med radostnimi vzkliki, *

Gospoda pozdravlja glas trobente. —

 

Prepevajte Bogu, prepevajte, *

prepevajte našemu kralju, prepevajte.

Zakaj Bog je vladar vse zemlje, *

pojte mu slavospeve. —

 

Bog vlada nad narodi, *

Bog sedi na svojem svetem prestolu.

Prvaki narodov se zbirajo, *

združujejo se z Božjim ljudstvom.

Kajti veljaki tega sveta so odgovorni Bogu, *

on pa je vzvišen nad vsemi. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,9–16 (II)  Hvala Božji postavi

 

Svoje življenje bom ohranil neomadeževano, *

če se bom ravnal po tvojih zapovedih.

Zato te z vsem srcem iščem, *

ne daj, da bi zablodil od tvoje postave. —

 

V srcu premišljujem tvoje zapovedi, *

da ne bi grešil zoper tebe.

Gospod, vse te proslavlja; *

poúči me v svoji postavi. —

 

S svojimi usti oznanjam, *

karkoli si določil.

Veselim se življenja po tvoji volji, *

to mi je največje bogastvo. —

 

Spolnjeval bom tvoje zapovedi *

in skrbno hodil po tvojih potih.

Tvojih zakonov se radujem, *

tvojih besed ne pozabljam. —

Ps 16   Prošnja nedolžnega in preganjanega

Poslušaj, Gospod, mojo upravičeno prošnjo *

in sprejmi mojo iskreno molitev.

V njej izročam tebi svojo pravdo, *

ti boš pravično razsodil. —

 

Preskusi me, kakor hočeš, tudi s trpljenjem, *

ne boš našel v meni krivice.

V svojem življenju sem spolnjeval tvoje zapovedi, *

nasilja sem se izogibal.

Zvesto sem hodil po tvojih potih, *

nikoli nisem okleval. —

 

K tebi kličem, o Bog; vem, da me boš uslišal.*

Skloni se k meni in poslušaj mojo prošnjo.

Pokaži svoje čudovito usmiljenje, *

saj rešuješ vse, ki se zatekajo k tebi.

Varuj me kot zenico v očesu, *

skrij me pod peruti svoje ljubezni.

Naj me ne dobijo v roke sovražniki, *

ki me divje preganjajo. —

Sovražniki besnijo okoli mene, *

brezsrčni so in v nadutosti govorijo ošabno.

Bolj in bolj me obkrožajo, *

z očmi me požirajo, da bi me podrli.

Podobni so levu, ki preži za plenom, *

leviču, ki čaka v skrivališču. —

 

Nastopi, Gospod, ustavi jih in premagaj, *

s svojo močjo iztrgaj zlobnežem moje življenje.

Posvetnih ljudi naj me reši tvoja roka, *

ljudi, ki so jim mar le užitki življenja.

Polnijo si trebuh s tvojimi dobrinami, *

prav tako njihovi sinovi in njihovi vnuki.

Jaz pa bom pravičen gledal tvoje obličje; *

ko vstanem, bom užival tvojo slavo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

 

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

 

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

 

Za duhovnika:
Prejel si službo od Boga
pastirja in duhovnika,
da z deli in besedami
učil bi, posvetíl ljudi.

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

Ps 26   Zaupanje v Božjo previdnost

 

Gospod je moja luč in moja rešitev, *

zato se ne bojim nikogar.

Gospod je varuh mojega življenja, *

pred nikomer ne trepečem.

Preganjajo in napadajo me sovražniki, *

a se sami spotaknejo in padejo.

Če se cela vojska utabori proti meni, *

se moje srce ne bo balo.

Če se vname boj zoper mene, *

bom v Boga zaupal. —

 

Samo to želim od Gospoda in goreče prosim, *

da bi užival njegovo naklonjenost,

prebival v njegovi hiši vse dni življenja *

in občudoval njegovo svetišče.

Skril me bo v svoj šotor ob dnevu nesreče, *

tam mi bo dal varno zavetje.

Tako bom rešen svojih sovražnikov, *

ki me zdaj obdajajo.

Veselo bom daroval v njegovem svetišču, *

pel in igral bom Gospodu. —

 

Sliši, o Gospod, moj glas, ko kličem, *

usmili se me in me usliši.

Moje srce mi veleva: »Išči Gospoda!« *

Zato koprnim po tvoji bližini. —

 

Nikar se pred menoj ne skrivaj, *

ne odklanjaj v srdu svojega služabnika.

Ti si moja pomoč, nikar me ne zavrzi, *

ne zapusti me, Bog, moj rešitelj.

Če bi me oče in mati zavrgla, *

bi me sprejela tvoja ljubezen. —

 

Gospod, naj živim po tvoji volji, *

zaradi mojih nasprotnikov me vodi po pravi poti.

Nikar me ne prepuščaj volji mojih sovražnikov; *

vstale so zoper mene krive priče, polne sovraštva. —

 

Verujem, da bom gledal Božje dobrote *

in jih užival v deželi živih.

Upaj v Gospoda, bodi pogumen, *

naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.