Brevir za 27. julij 2017

SV. GORAZD, KLIMENT IN DRUGI UČENCI SV. CIRILA IN METODA
Obvezni god v Sloveniji
Učenci sv. Cirila in Metoda so po Metodovi smrti leta 885 morali oditi iz Moravske in so delovali med Slovani današnje Makedonije in Bolgarije. Med temi so najbolj znani: Gorazd, morda slovanskega rodu, ki naj bi bil Metodov naslednik; Kliment, Naum, Angelar in Sava. Njihov god slavimo na dan, ko je leta 916 v Ohridu umrl sv. Kliment.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Duhovniške obhajamo godove
in Božje v njih proslavljamo darove,
najvišjega Duhovnika častimo
in dela njegova.

 

Pastirjem svetim Bog je omogočil,
da so zvestó učili Božje ljudstvo
in vernikom dajali zgled življenja,
jih varno vodili.

 

Od vere, ki jim je svetila v dušah,
nobena sila ni jih odvrnila,
krepila jih moč upanja je vselej
na večno plačilo.

 

Ko v delu so izrčpali življenje,
odšli vsi srečno so domov k Očetu,
spolnilo se jim zadnje hrepenenje
je v blaženem miru.

 

Do konca časov ljudstva naj dajala
bi Kralju kraljev hvalo in zahvalo
in vse stvari naj bi Boga slavile,
Gospoda vesolja. Amen.

Ps 43   Božje ljudstvo v stiski

O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *

naši očetje so nam pripovedovali

o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *

v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

Ti sam si izgnal druge narode, *

da si naredil prostor našim dedom.

Uničil si ljudstva, *

da si nje naselil v obljubljeni deželi. —

 

Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *

niso zmagali z lastno roko.

Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *

ker si bil z njimi sklenil zavezo. —

 

Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *

ti si dal zmago svojemu ljudstvu.

S teboj smo premagali svoje sovražnike, *

v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —

 

Ne zanašamo se na svojo spretnost, *

ne prinaša nam zmage naše orožje.

Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *

nje pa ogrinjaš v sramoto.

Gospodova je zmaga in slava, *

njegovo ime bomo slavili na veke. —

Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *

ne bojuješ se več z nami.

Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *

in izročil v plen našim nasprotnikom.

Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *

razkropil si nas med narode. —

 

Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *

in pri tem nisi kaj prida zaslužil.

Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *

da se nam rogajo in nas zasmehujejo.

Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *

da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —

 

Vedno mislimo na svojo sramoto, *

obraz nam zaliva rdečica,

na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *

sovražijo nas in preganjajo. —

Vse to nas je zadelo, čeprav te nismo pozabili *

in čeprav nismo prelomili tvoje zaveze.

Svojega srca nismo odvrnili od tebe *

in s tvoje poti nismo krenili.

Potopil si nas v globoko žalost *

in nas v smrtno temo pogreznil. —

 

Če bi bili tebe, svojega Boga, pozabili *

in roke stegovali k tujim bogovom:

Mar ne bi ti, o Bog, za to vedel, *

saj poznaš srca in njih skrivnosti?

Glej, zaradi tebe nas vsak dan morijo, *

imajo nas za klavne ovce. —

 

Gospod, zakaj spiš, prebudi se vendar, *

nikar nas ne zavrzi za zmeraj.

Zakaj skrivaš svoje obličje, *

pozabljaš našo bedo in stisko? —

 

V prah si nas ponižal, *

na tleh ležimo z obrazom na zemlji.

Vstani in nam pomagaj, *

reši nas, saj si usmiljen. —

– Bodi milostljiv, Gospod, svojemu služabniku.
– Uči me svojih zakonov.

 

Bratje, ne oznanjamo sebe, ampak Jezusa Kristusa kot Gospoda, sebe pa kot vaše služabnike zaradi Jezusa. Zakaj Bog, ki je rekel: Iz teme naj zasveti luč, je zasvetil tudi v naših srcih, da bi se svetilo spoznanje božjega veličastva na obrazu Kristusa Jezusa.

Imamo pa ta zaklad v lončenih posodah, da je preobilna moč iz Boga in ne iz nas. V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni; v negotovosti smo, pa ne obupujemo; preganjajo nas, pa nismo zapuščeni; ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti; na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje na našem telesu razodene. Vedno namreč nas, ki živimo, izdajajo v smrt zaradi Jezusa, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem umrljivem mesu. Zatorej v nas deluje smrt, v vas pa življenje.

Ker pa imamo prav tistega duha vere, kakor je pisano: »Veroval sem, zato sem govoril« tudi mi verujemo, zato tudi govorimo, vedoč, da bo on, ki je obudil Jezusa, tudi nas z Jezusom obudil ter obenem z vami predse postavil. Zakaj vse je zaradi vas, da bi se milost po večji množici pomnožila in dala še obilnejšo zahvalo v božjo slavo.

Zato ne omagujemo, ampak, dasi se naš zunanji človek uničuje, se naš notranji od dne do dne obnavlja. Zakaj naša sedanja lahka stiska nam pripravlja nad vso mero veliko, večno bogastvo slave, če ne gledamo na to, kar se vidi, marveč na to, kar se ne vidi; kar se namreč vidi, je časno, kar se pa ne vidi, je večno.

SPEV (2 Kor 4,6; 5 Mz 5,24)

Bog, ki je rekel, naj iz teme zasveti luč, je sam zasvetil tudi v naših srcih, * da bi se svetilo spoznanje božjega veličastva na obrazu Jezusa Kristusa.

Glejte, Gospod, naš Bog, nam je pokazal svoje veličastvo in svojo veličino; iz ognja smo slišali njegov glas, * da bi se svetilo spoznanje božjega veličastva na obrazu Jezusa Kristusa.

Sv. Kliment (+ 916), škof v Ohridu, njegov grški življenjepis je spisal ohridski škof Teofilakt že v 11. stol.

 

Nemalo učencev je pilo iz studenca svetih naukov Metoda, škofa v Panoniji in na Moravskem, in filozofa Cirila, ki sta z milostjo Svetega Duha iznašla slovanske črke in z božjo pomočjo prevedla Sveto pismo iz grškega v slovanski jezik, hkrati pa se tudi trudila, da sta svoje učence poučila v svetih vedah. Glavni in drugim vodniki med temi so bili Gorazd in Kliment, Naum, Angelar in Sava.

Skupaj so šli k rimskemu papežu, da so mu pokazali prevedeno Sveto pismo, in Hadrijan, ki je bil tedaj na apostolskem sedežu, se je njihovega prihoda zelo razveselil. Tiste spremljevalce svetih bratov, ki so bili dovolj poučeni v slovanskih knjigah in jih je priporočalo krepostno življenje, je dal nekatere posvetiti v duhovnike, druge v diakone, spet druge v subdiakone, velikega Metoda pa je kljub njegovim prošnjam in izgovorom posvetil za škofa Moravske in Panonije. Sodil je namreč, da ne bi bilo prav, če ga ne bi imenoval za službo, ki je je bil vreden.

Metod ni skrbel zase ampak za druge, da bi se zveličali, noč in dan je živel samo za to, da bi drugim koristil. To vidimo iz množice dvesto duhovnikov, diakonov in subdiakonov, ki jih je ob smrti zapustil svoji cerkvi. Lahko si mislimo, kolikšno je bilo šele število vernikov! Med vsemi pa je bil prvi Gorazd, ki ga je svetnik sam pred svojo smrtjo imenoval za nadškofa na Moravskem.

Tisti, ki so pa imeli v rokah oblast, so Gorazda, ki je znal slovanski in grški jezik, duhovnika Klimenta, Lovrenca, Nauma in Angelarja in še druge uklenjene v železne vezi vrgli v ječo. Po več dneh trpljenja so jih izgnali, Kristusovi pričevalci pa so hoteli oditi v Bolgarijo, vendar so se prestrašeni ločili drug od drugega in tako po božji volji prinesli evangelij v različne dežele.

Kliment si je postavil za vzor velikega Metoda. Trudil se je in molil, da bi ga dosegel, primerjal je svoje življenje z njegovim, saj ga je poznal kot nihče drug, ker ga je spremljal od mladih let. Vedel je, da mnogi duhovniki le slabo razumejo grški jezik, ki so ga uporabljali za branje, zato je s svojo vnemo podrl zid nevednosti. Sestavil je kratke govore za vse praznike in z njimi nasitil preproste duše. Z mlekom je hranil Bolgare, nove Korinčane, kot drugi Pavel, ker pač niso prenesli močnejše hrane. Vse to je shranil v samostanu, ki ga je postavil v Ohridu.

Vedno je premišljeval, kako bi poskrbel za duše in povečal Kristusovo Cerkev; ni skrbel za sebe, ni iskal svoje časti, ampak je kakor sv. Pavel delal samo za zveličanje drugih. Kakor je živel in okrasil škofovski sedež, ki ga je prejel od Boga, je tudi svoje življenje končal v skladu z začetkom in temeljem in odšel h Gospodu. Njegovo sveto telo so 27. julija 916 pokopali v samostanu, ki ga je sam postavil.

SPEV (Mt 13, 52; Preg 14, 33)

Vsak učitelj, ki je poučen o božjem kraljestvu, je podoben hišnemu gospodarju. * Iz svojega zaklada prinaša novo in staro.

V srcu razumnega je modrost, ki poučuje vse nevedne. * Iz svojega zaklada prinaša novo in staro.

Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, svetemu Gorazdu, Klimentu in tovarišem si dal modrost in ljubezen, da so postali prvi slovanski učenci svetega Cirila in Metoda in zvesto nadaljevali njuno delo. Naj nam izprosijo milost in moč, da bomo nadvse ljubili vero in Cerkev in delali za krščansko edinost.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Slavni sinovi preslavnih očetov,
bratov solunskih, učiteljev naših,
večna naj hvala bo vaši ljubezni,
sveti učenci.

 

Dom ste pustili in mirno življenje,
šli ste po svetu s Cirilom, Metodom,
da bi Slovane vodili k Očetu,
bratje predragi.

 

Vsi ste vzljubili središče krščanstva,
tam ste prejeli polaganje roke,
tam je ostalo srce ob Cirilu,
našem očetu.

 

Trdno ste stali ob svetem Metodu,
v trudu, trpljenju nikoli klonili,
Gorazd in Kliment in drugi učenci,
Kristusu zvesti.

 

Sveti Trojici naj večna bo slava,
skupaj v ljubezni ste s svetimi brati,
dragim Slovanom sprosite edinost
v veri in Cerkvi. Amen.

Ps 142,1–11   Molitev v stiski

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih.

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo. —

 

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe zaupam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati svojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske. —

Iz 66,10–14a  Tolažba in veselje v svetem mestu.

 

Veselite se z Jeruzalemom, *

radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite.

Močno se nad njim veselite, *

vsi, ki ste nad njim žalovali.

Napojite se in nasitite *

ob viru njegove tolažbe.

Nasrkajte se in okrepite *

od polnosti njegovega bogastva. —

 

Tako govori Vsemogočni: *

Glej, napeljem k njemu mir kakor reko.

Veličastvo narodov ga poplavi kakor potok, *

iz katerega boste pili.

V naročju vas bodo nosili, *

na kolenih vas bodo ljubkovali.

Tolažil vas bom kakor zna le mati, *

v Jeruzalemu boste potolaženi. —

 

Veselilo se bo vaše srce, ko boste to videli, *

pomladili se boste in na novo zaživeli. —

Ps 146 Gospodova vsemogočnost in dobrota

 

Hvalite Gospoda, to je dobro, *

pojmo mu hvalo, to je naše veselje. —

 

Gospod zida svoje mesto Jeruzalem, *

zbira svoje razkropljene otroke.

Ozdravlja potrta srca *

in obvezuje njihove rane.

Določa število zvezdam, *

sleherno kliče po imenu.

Velik je naš Gospod in silen v moči, *

njegova modrost je neizmerna.

Gospod dviga ponižne, *

grešnike pa do tal poniža. —

 

Pojte Gospodu v zahvalo, *

igrajte našemu Bogu na citre.

Gospod zagrinja nebo z oblaki *

in dež pripravlja zemlji.

Daje, da po gorah raste trava *

in rastlinje za živali.

Živini daje njen živež *

in mladim vranom, ko čivkajo k njemu.

Noče, da bi se zanašali na bojne konje, *

in ni mu všeč, če zidamo na moč človeka.

Veselje ima nad tistimi, ki ga častijo *

in zaupajo v njegovo dobroto. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Nebeški Oče, svetemu Gorazdu, Klimentu in tovarišem si dal modrost in ljubezen, da so postali prvi slovanski učenci svetega Cirila in Metoda in zvesto nadaljevali njuno delo. Naj nam izprosijo milost in moč, da bomo nadvse ljubili vero in Cerkev in delali za krščansko edinost.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,153–160  (XX)  Hvala Božji postavi

 

Glej, Gospod, moje ponižanje in me reši, *

saj nisem pozabil tvoje postave.

Brani mojo pravico, *

poživi me s svojo besedo. —

 

Za hudobne ni rešitve, *

ker ne marajo tvojih zapovedi.

Gospod, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

poživi me, kakor si obljubil. —

 

Mnogi me preganjajo in mučijo, *

toda ne obrnem se od tvojih zapovedi.

Hudo mi je zaradi nezvestih, *

ki se ne držijo tvoje postave. —

 

Jaz pa tvojo postavo ljubim, *

obvaruj mi življenje, ker si dober.

Temelj tvojih besed je zvestoba, *

vsi tvoji sklepi so večni. —

Ps 127 Sreča pobožne družine

 

Blagor človeku, ki ljubi Gospoda *

in živi po njegovi volji. —

 

Sadove svojega truda bo užival, *

srečen bo in vedno mu bo dobro.

Žena mu bo kot rodovitna trta *

v veselje njegove domačije.

Otroci mu bodo kot oljčne mladike *

v radost okoli mize. —

 

Tako Gospod blagoslavlja *

vsakega, ki mu zvesto služi.

Gospod naj ga blagoslavlja s Siona, *

da bo užival srečo izvoljenih vse dni življenja,

da bo gledal svojih otrok otroke *

in užival mir Božjega ljudstva. —

Ps 128 Preizkušano ljudstvo obnavlja zaupanje

 

Od vsega začetka so me napadali, *

pa me niso premagali.

Od vsega začetka so me sovražili, *

tako govori Izrael, Božje ljudstvo.

Po hrbtu so mi orali kot orači, *

rezali so dolge brazde.

Pravični Gospod pa me je osvobodil, *

vezi krivičnih je raztrgal. —

 

Naj bodo osramočeni in se umaknejo *

vsi, ki črtijo Gospoda.

Naj bodo kot trava na strehah, *

ki usahne, preden jo populijo.

Z njo ne napolni svoje roke, kdor žanje, *

ne svojega naročja, kdor veže snope. —

 

Takih nihče ne pozdravlja: *

»Gospodov blagoslov bodi z vami.«

Mimoidoči jim ne voščijo: *

»Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.« —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Slavimo svetih bratov učence ljubljene,
z apostoli Slovanov v ljubezni združene.
Zvesto so vsi hodili za Kristusom povsod
od bratov se učili, kam kliče jih Gospod.

 

To so prvenci sveti slovanske množice,
duhovniki Gospoda, vladarja zemlje vse.
Srce so Bogu dali, trpeli zanj srčno,
in ljudstvo so ljubili, učili ga zvesto.

 

Bogu naj bo vsa slava, v njem bratje zdaj živé,
naj vsi Slovani skupaj za Kristusom hité.
Saj v Gorazdu slavimo ljubezni Božje žar
in v Klimentu častimo njegov ljubeči dar. Amen.

Ps 143 Molitev za zmago in mir

Slavim te, Gospod, moje pribežališče, *

ti me usposabljaš za boj s sovražnikom.

Ti si moj dobrotnik in varuh, *

moja obramba, moj osvoboditelj.

Vate zaupam, moje zavetje, *

ti mi podvrzi vsa ljudstva. —

 

Gospod, kaj je človek, da se zanj meniš, *

sin človekov, da nanj misliš?

Človek je kakor veter, ki mine, *

njegovi dnevi so kot senca, ki preide. —

 

Gospod, odpri nebo in nastopi, *

dotakni se gorá in se bodo kadile.

Zaženi blisk in razkropi sovražnike, *

tvoje ognjene puščice naj jih zbegajo. —

 

Stegni svojo roko z višave in me osvobodi, *

iz velikih vodá me reši in iz roke tujcev.

Njihova usta govore lažnivo, *

njih desnica krivo prisega. —

O Bog, zapel ti bom novo pesem, *

s harfo na deset strun jo bom spremljal.

Saj ti deliš vladarjem zmago *

in rešuješ mene, svojega služabnika.

Reši me in osvobodi iz roke tujcev.*

Lažejo in krivo prisegajo. —

 

Naši sinovi naj bodo kot mladike, *

ki rastejo v svoji mladostni moči.

Naše hčere naj bodo kot okrašeni stebri, *

izklesani za svetišče.

Naše shrambe naj bodo polne žita, *

napolnjene z vsakovrstnimi dobrotami.

Naših ovac bodi brez števila po naši deželi, *

naša živina naj nam prinaša bogate darove.

Naši kraji naj bodo varni, *

naj živimo v miru in brez žalovanja. —

 

Blagor ljudstvu, kjer je to resnica; *

blagor ljudstvu, ki ima Boga za vladarja. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Nebeški Oče, svetemu Gorazdu, Klimentu in tovarišem si dal modrost in ljubezen, da so postali prvi slovanski učenci svetega Cirila in Metoda in zvesto nadaljevali njuno delo. Naj nam izprosijo milost in moč, da bomo nadvse ljubili vero in Cerkev in delali za krščansko edinost.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.