Brevir za 27. junij 2023

[S]

[D]

1 Odpev Moj klic naj pride k tebi, Gospod, ne skrivaj pred menoj svojega obličja.

2 Odpev Usliši, Gospod, ponižno molitev.

3 Odpev Zemljo si ustvaril, Gospod, in tudi nebo je tvoje delo.

 

Tiste dni, ko je David ubil Filistejca in se vrnil, ga je vzel Abner in ga pripeljal pred Savla, ko je še imel Filistejčevo glavo v roki. Savel ga je vprašal: »Čigav sin si, mladenič?« David je odgovoril: »Sin sem tvojega hlapca Isaja iz Betlehema.« Ko je nehal govoriti s Savlom, se je Jonatanova duša združila z Davidovo dušo in Jonatan ga je vzljubil kakor sam sebe. Savel ga je tisti dan vzel k sebi in mu ni več dovolil, da bi se vrnil v hišo svojega očeta. Jonatan je sklenil z Davidom zavezo, ker ga je ljubil kakor sam sebe. Jonatan je slekel plašč, ki ga je imel na sebi in ga dal Davidu, pa tudi svojo bojno opravo s svojim mečem, lokom in pasom. Kadar je David nastopil, je imel uspeh, kamor koli ga je poslal Savel. Zato ga je Savel postavil čez vojake. Bil je priljubljen pri vsem ljudstvu, tudi pri Savlovih služabnikih.

Ko se je David po zmagi nad Filistejcem vračal in so prišli domov, so šle žene iz vseh Izraelovih mest s petjem in rajanjem kralju Savlu naproti z bobnicami, z radostnim vzklikanjem in s cimbali. Rajajoče žene so izmenoma pele tele besede: »Savel jih je pobil tisoč, David pa deset tisoč.« Savel se je silno razsrdil in te besede mu niso nič ugajale. Rekel je: »Davidu dajejo deset tisoč, a meni dajejo le tisoč. Preostaja mu še samo kraljestvo.« Od tega dne dalje je Savel grdo gledal Davida.

Savlova hči Mihola pa je ljubila Davida. Ko so to sporočili Savlu, mu je bilo prav. Savel je namreč menil: »Dal mu jo bom, da mu bo v pogubo in da ga zadene roka Filistejcev.« Zato je Savel vdrugič rekel Davidu: »Zdaj moreš postati moj zet.« Savel je torej velel svojim služabnikom: »Govorite zaupno z Davidom takole: ,Glej, kralju si všeč in vsi njegovi služabniki te imajo radi; zdaj postani kraljev zet!'« Ko so Savlovi služabniki na ta način prigovarjali Davidu, je David odgovoril: »Ali se vam zdi, da je tako lahko postati kraljev zet, ko sem vendar ubog in neznaten človek?«

Služabniki so Savlu sporočili: »Takole je David govoril.« Savel je velel: »Tako recite Davidu: ,Kralj ne želi drugega ženitnega daru kakor sto filistejskih prednjih kožic, da bi se maščeval nad kraljevimi sovražniki.'« Savel pa je mislil na to, da bi dal Davida Filistejcem v roke. Ko so njegovi služabniki to sporočili Davidu, je Davidu to bilo prav, da bi postal kraljev zet. Še preden je potekel rok, se je David vzdignil in šel s svojimi možmi ter pobil med Filistejci dvesto mož. David je prinesel njihove prednje kožice in jih naštel kralju, da bi postal kraljev zet. Savel mu je tedaj dal svojo hčer Miholo za ženo.

Savel je jasno spoznal, da je bil Gospod z Davidom. Tudi Savlova hči Mihola ga je ljubila. Savel pa se je vedno bolj bal Davida. Tako je postal Savel Davidov sovražnik za vselej. Kadar so filistejski knezi napadali, je imel David, kolikorkrat so nastopili, več uspeha kot vsi Savlovi služabniki. Zato je njegovo ime zelo zaslovelo.

 

SPEV (Ps 55,2.4.14)

Usmili se me, Bog, sovražniki me zalezujejo, ves dan me napadajo in vznemirjajo. * Moj Bog, zaupam vate.

Ti si me rešil smrti in varoval propada. * Moj Bog, zaupam vate.

[L]

 

Po tem božjem opozorilu svetega evangelija je z vso modrostjo ravnala sveta Ema, krška grofica. Čeprav je imela veliko premoženje, ni postala ošabna, ni zaupala v negotovost bogastva, ampak v živega Boga, ki nam v obilju daje vse, kar potrebujemo. Bila je bogata zemeljskih dobrin, a še bolj dobrih del, zato je dobrine z lahkim srcem razdajala in jih delila z drugimi, uporabljala jih je tako, da je molila Boga v njegovih darovih, in jih varno shranjevala tam, kjer bi jih vedno lahko našla.

Le malo vemo iz njenega življenja, kar pa se je ohranilo do naših časov, dovolj in še preveč dokazuje, kako so prebivalci Krke in sosednjih dežel z nekakšnim pametnim čutom častili Emo kot svetnico.

Ema se je rodila v plemeniti družini grofov iz Brež na Koroškem v drugi polovici 10. stoletja. Poročila se je z Viljemom, mejnim grofom Savinjske marke, a že pred letom 1016 je postala vdova. Dvajset let pozneje, ko je v vojski padel tudi njen sin Viljem, je podedovala upravo nad vsem velikim premoženjem in bogastvom, ki ga je pa velikodušno porabila v dobro ljudstva in Cerkve. Z odobritvijo salzburškega nadškofa je postavila in oskrbela devet župnijskih cerkva. V kraju Krka je ustanovila samostan in cerkev za redovnice sv. Benedikta in ga bogato obdarila. Poskrbela je tudi, da je nadškof ustanovil drug samostan za menihe v admontski dolini. Poročajo, da je umrla 29. junija 1045, pokopana pa je v cerkvi v Krki, ki jo je sama zgradila. Ko so leta 1174 postavili novo krško stolnico, so Emino truplo prenesli in spoštljivo shranili v veliki in prelepi že urejeni kripti.

V 13. stoletju je nedvomno izpričano, da so jo že častili kot svetnico in da so ljudje radi romali na njen grob. Poročajo, da je na njeno priprošnjo Bog delal številne čudeže, ki so popisani v skoraj sodobni listini. V naslednjem stoletju je bil že sestavljen liturgični oficij v njeno čast. Vse to očitno dokazuje, da so Emo častili v bogoslužju vsaj že v 14. stoletju, da so imeli mašo njej v čast in da so jo klicali za svetnico … Cesar Friderik III. in koroški plemiči so leta 1466 prosili papeža Pavla II., naj bi začel apostolski postopek za ugotovitev Eminega svetništva. Papež je nato ustanovil komisijo treh kardinalov, ti pa so za preiskavo poverili sekovskega in ljubljanskega škofa ter opata v Št. Lambertu in Vetrinju. Že naslednje leto je bila preiskava končana, ugotovitve pa so poslali v Rim istemu papežu, toda politične zmede so preprečile nadaljnji postopek.

Češčenje blažene Eme pa je vedno bolj rastlo, posebej slovesno so 1745 obhajali sedemstoletnico njene smrti. Bogoslužni praznik, ki so ga že obhajali v krški škofiji, so tedaj s papeževim dovoljenjem razširili tudi v drugih škofijah. V zadnjih letih pa so zbrali številne dokumente, da bi češčenje, ki ga izkazujejo sv. Emi, odkar ljudje pomnijo, apostolski sedež tudi uradno potrdil … Kongregacija svetih obredov je na svoji redni seji dne 4. januarja 1938 pozitivno odgovorila na postavljeni dvom glede češčenja, papež Pij XI. pa je naslednji dan sklep kongregacije odobril in potrdil.

 

SPEV (Mt 25, 35.40)

Lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti; popotnik sem bil in ste me sprejeli. * Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.

Kdor ima s siromakom usmiljenje, daje posojilo Gospodu. * Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.

Sklepna prošnja
Molimo. Gospod, naš Bog, na priprošnjo svete Eme nam podeli tako močno ljubezen do tebe, da ti bomo ostali zvesti kakor ona v vseh preizkušnjah in težavah življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[S]

[D]

1 Odpev Opevam te, Gospod, in ljubim življenje brez graje.

2 Odpev Ne odteguj nam, Gospod, svojega usmiljenja.

3 Odpev O Bog, zapel ti bom novo pesem.

[S]

Spev z odpevom

[L]

Sklepna prošnja
Gospod, naš Bog, na priprošnjo svete Eme nam podeli tako močno ljubezen do tebe, da ti bomo ostali zvesti kakor ona v vseh preizkušnjah in težavah življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (5 Mz 30,11.14)
Zapoved, ki ti jo dajem, ni zate pretežka in ni daleč od tebe. Ta zapoved je prav blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo moreš spolnjevati.

– Tvoja beseda mi je kakor svetilka,
– je kakor luč na moji poti.
 

Molimo. Dobri Bog, apostolu Petru si razodel svoj načrt odrešenja za vse ljudi. Naj ti bodo všeč naša dejanja in naj služijo tvoji ljubezni in odrešitveni volji.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

[D]

1 Odpev Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj se posuši moja desnica.

2 Odpev Vpričo angelov, Gospod, ti bom prepeval.

3 Odpev Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, da prejme slavo in čast.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Gospod, naš Bog, na priprošnjo svete Eme nam podeli tako močno ljubezen do tebe, da ti bomo ostali zvesti kakor ona v vseh preizkušnjah in težavah življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.