Brevir za 27. junij 2022

SV. EMA KRŠKA, KNEGINJA
Obvezni god v Sloveniji
Drugotna zavetnica celjske škofije - prav tako obvezni god
Sv. Ema ali Hema iz Pilštajna (+ 1045) je po smrti svojega moža in sina s svojim premoženjem podprla ustanavljanje cerkvá in samostanov na Koroškem. Z njeno pomočjo so se naselile v dolini Krke na Koroškem benediktinske redovnice, v Admontu pa benediktinski redovniki. Po njeni smrti 29. junija leta 1045 je v Krki nastalo škofijsko središče za koroško deželo.
Skupne molitve v čast svetim ženam.

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Vsi sveto ženo hvalimo,
ker je prepolna dobrih del,
ožarjala jo je svetost,
zdaj uživa z angeli radost.

 

Nad vse ljubila je Boga,
molila ga iz dna srca,
postíla se je mnogo dni,
prečula mnoge je noči.

 

Te žene ni premotil svet,
bila je Bogu vdana vsa,
v nebo je upirala pogled,
zdaj ga uživa vekomaj.

 

Naj troedinega Boga
preprosi, da bo tudi nam,
ko se življenja steče čas,
naklonil srečni večni raj. Amen.

Ps 6     Prošnja za pomoč v stiski

 

Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *

in ne pokôri me v svojem srdu. —

 

Gospod, usmili se me, ker sem onemogel, *

ozdravi me, ne morem več vzdržati.

Moja duša je vsa vznemirjena, *

Gospod, doklej me boš preskušal? —

 

Ozri se, Gospod, in me reši; *

ker si dober, mi pomagaj.

Saj mrtev te ne bom mogel tako hvaliti; *

kako te bom v grobu opeval? —

 

Utrudil sem se s svojim vzdihovanjem, *

vse noči na postelji prejokam.

Oči mi pešajo od žalovanja, *

postaral sem se zaradi tolikega trpljenja. —

 

Umaknite se od mene vsi, ki delate krivico, *

Gospod je uslišal moje glasno jokanje.

Bog je uslišal mojo prošnjo, *

sprejel je mojo molitev.

Vsi moji sovražniki naj se silno zbegajo, *

osramočeni naj se naglo umaknejo. —

Ps 9 A Zahvala po zmagi

Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem, *

oznanjal bom tvoja čudovita dela.

Radoval se bom nad teboj in vriskal od veselja, *

opeval bom tvoje ime, Najvišji. —

 

Moji sovražniki se umikajo, *

onemogli bežijo pred tvojim obličjem.

Sprejel si v razsodbo mojo pravdo, *

sédel na prestol k pravični sodbi. —

 

Ukrótil si narode in ponižal hudobne, *

izbrisal si njih ime za zmeraj.

Sovražniki so propadli, njih spomin je izginil, *

za vedno so opustošena mesta, ki si jih porušil. —

 

Gospod pa prestoluje na veke, *

pripravil se je, da bo sodil.

Sodil bo svet pravično, *

razsojal ljudstvom po pravici.  —

 

Gospod bo stiskanemu zavetišče, *

ugodno zavetje ob časih stiske.

Vsi, ki poznajo tvoje ime, bodo upali vate, *

ker ne zapuščaš teh, ki te iščejo. —

Pojte Gospodu, ki prebiva v svetišču, *

oznanjajte njegova dela nad ljudstvi.

Prelite krvi se spominja in jo pravično maščuje, *

ne presliši, kako vpijejo ubogi: —

 

»Gospod, glej, kako nas sovražniki stiskajo, *

izpred vrat smrti nas reši.

Oznanjali bomo tvojo hvalo v svetem mestu *

in se radovali ob tvoji pomóči.« —

 

Narodi so se pogreznili v jamo, *

ki so si jo izkopali sami.

V zanko, ki so jo nastavili, *

se je ujela njihova noga.

Gospod je nastopil, izvršil je sodbo: *

grešnik se je zapletel v svoja lastna dela. —

 

Grešniki gredo v kraljestvo mrtvih, *

kot vsi narodi, ki Boga pozabljajo.

Ubogi ne bodo pozabljeni za vselej, *

zaupanje bednih ne propade na veke. —

 

Pokaži, Gospod, svojo moč, da se človek ne prevzame, *

ti si sodnik vseh narodov.

Gospod, navdaj jih s strahom, *

naj ljudje spoznajo, da so umrljivi. —

– Poúči me, Gospod, o svojih zapovedih,
– da jih bom spolnjeval z vsem svojim srcem.

 

Tiste dni so se Filistejci bojevali z Izraelom in Izraelci so zbežali pred njimi in popadali pobiti na gori Gelboi. Filistejci so dohiteli Savla in njegove sinove. Pri tem so pobili Filistejci Savlove sinove Jonatana, Abinadaba in Melkisua. Tudi za Savla je bil boj hud; nanj so zadeli lokostrelci in strelci so ga hudo ranili. Tedaj je Savel rekel svojemu oprodi: »Izderi svoj meč in me prebodi z njim, da me ne pridejo ti neobrezanci prebadat in zasmehovat.« Njegov oproda pa ni hotel, ker se je silno bal. V tem je Savel zagrabil za meč in se nasadil nanj.

Ko se je po Savlovi smrti David vrnil od zmage nad Amalečani in se dva dni mudil v Sikelegu, je tretji dan prišel iz Savlovega tabora mož s pretrganim oblačilom in s prahom na glavi. Ko je prišel k Davidu, je padel na tla in se poklonil. David ga je vprašal: »Odkod prihajaš?« Odgovoril mu je: »Iz Izraelovega tabora sem utekel.« David ga je dalje vprašal: »Kaj se je zgodilo? Povej mi!« Rekel je: »Zbežala je vojska iz boja, mnogo ljudi je padlo in pomrlo; tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva.«

Nato je vprašal David mladeniča, ki mu je to sporočil: »Kako veš, da je mrtev Savel in njegov sin Jonatan?« Mladenič, ki mu je poročal, je odgovoril: »Po naključju sem prišel na goro Gelboo. Glej, Savel je slonel na svoji sulici, in glej, vozovi in konjeniki so pritiskali za njim. Ko se je ozrl in me zagledal, me je poklical. Odgovoril sem: ,Tukaj sem!' Potem me je vprašal: ,Kdo si ti?' Odvrnil sem mu: ,Amalečan sem.' Tedaj mi je velel: ,Stopi k meni in me usmrti; kajti groza me je obšla in duša je še vsa v meni!' Tako sem pristopil k njemu in ga usmrtil, ker sem vedel, da po svojem padcu ne more živeti. Potem sem vzel načelek, ki ga je imel na glavi, in zapestnico, ki jo je imel na roki, in jih prinašam tule svojemu gospodu.«

Tedaj je David prijel svoja oblačila in jih pretrgal, enako tudi vsi možje, ki so bili pri njem. In so žalovali, jokali in se postili do večera po Savlu in njegovem sinu Jonatanu, po Gospodovem ljudstvu in po Izraelovi hiši, ker so popadali pod mečem.

Nato je vprašal David mladeniča, ki mu je poročal: »Odkod si?« Odgovoril je: »Sin sem priseljenca Amalečana.« David pa mu je rekel: »Kako da se nisi bal stegniti svoje roke in ubiti Gospodovega maziljenca?« Potem je poklical David nekoga izmed služabnikov in ukazal: »Pristopi, ubij ga!« In udaril ga je, da je umrl. David pa mu je zaklical: »Tvoja kri nad tvojo glavo! Kajti tvoja usta so pričala zoper tebe, ker si rekel: ,Usmrtil sem Gospodovega maziljenca.'«

SPEV (2 Sam 1, 21.19)

Gore Gelboe, naj ne pade na vas ne rosa ne dež! * Zakaj to je kraj, kjer so padli Izraelovi junaki.

Vse gore okoli vas naj obiskuje Gospod, vas pa naj se izogiba. * Zakaj to je kraj, kjer so padli Izraelovi junaki.

 

Po tem božjem opozorilu svetega evangelija je z vso modrostjo ravnala sveta Ema, krška grofica. Čeprav je imela veliko premoženje, ni postala ošabna, ni zaupala v negotovost bogastva, ampak v živega Boga, ki nam v obilju daje vse, kar potrebujemo. Bila je bogata zemeljskih dobrin, a še bolj dobrih del, zato je dobrine z lahkim srcem razdajala in jih delila z drugimi, uporabljala jih je tako, da je molila Boga v njegovih darovih, in jih varno shranjevala tam, kjer bi jih vedno lahko našla.

Le malo vemo iz njenega življenja, kar pa se je ohranilo do naših časov, dovolj in še preveč dokazuje, kako so prebivalci Krke in sosednjih dežel z nekakšnim pametnim čutom častili Emo kot svetnico.

Ema se je rodila v plemeniti družini grofov iz Brež na Koroškem v drugi polovici 10. stoletja. Poročila se je z Viljemom, mejnim grofom Savinjske marke, a že pred letom 1016 je postala vdova. Dvajset let pozneje, ko je v vojski padel tudi njen sin Viljem, je podedovala upravo nad vsem velikim premoženjem in bogastvom, ki ga je pa velikodušno porabila v dobro ljudstva in Cerkve. Z odobritvijo salzburškega nadškofa je postavila in oskrbela devet župnijskih cerkva. V kraju Krka je ustanovila samostan in cerkev za redovnice sv. Benedikta in ga bogato obdarila. Poskrbela je tudi, da je nadškof ustanovil drug samostan za menihe v admontski dolini. Poročajo, da je umrla 29. junija 1045, pokopana pa je v cerkvi v Krki, ki jo je sama zgradila. Ko so leta 1174 postavili novo krško stolnico, so Emino truplo prenesli in spoštljivo shranili v veliki in prelepi že urejeni kripti.

V 13. stoletju je nedvomno izpričano, da so jo že častili kot svetnico in da so ljudje radi romali na njen grob. Poročajo, da je na njeno priprošnjo Bog delal številne čudeže, ki so popisani v skoraj sodobni listini. V naslednjem stoletju je bil že sestavljen liturgični oficij v njeno čast. Vse to očitno dokazuje, da so Emo častili v bogoslužju vsaj že v 14. stoletju, da so imeli mašo njej v čast in da so jo klicali za svetnico … Cesar Friderik III. in koroški plemiči so leta 1466 prosili papeža Pavla II., naj bi začel apostolski postopek za ugotovitev Eminega svetništva. Papež je nato ustanovil komisijo treh kardinalov, ti pa so za preiskavo poverili sekovskega in ljubljanskega škofa ter opata v Št. Lambertu in Vetrinju. Že naslednje leto je bila preiskava končana, ugotovitve pa so poslali v Rim istemu papežu, toda politične zmede so preprečile nadaljnji postopek.

Češčenje blažene Eme pa je vedno bolj rastlo, posebej slovesno so 1745 obhajali sedemstoletnico njene smrti. Bogoslužni praznik, ki so ga že obhajali v krški škofiji, so tedaj s papeževim dovoljenjem razširili tudi v drugih škofijah. V zadnjih letih pa so zbrali številne dokumente, da bi češčenje, ki ga izkazujejo sv. Emi, odkar ljudje pomnijo, apostolski sedež tudi uradno potrdil … Kongregacija svetih obredov je na svoji redni seji dne 4. januarja 1938 pozitivno odgovorila na postavljeni dvom glede češčenja, papež Pij XI. pa je naslednji dan sklep kongregacije odobril in potrdil.

SPEV (Mt 25, 35.40)

Lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti; popotnik sem bil in ste me sprejeli. * Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.

Kdor ima s siromakom usmiljenje, daje posojilo Gospodu. * Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Naša bo pesem zdaj ženo slavila,
ki Kristusu Bogu zvesto je služila,
močne si žene je čast pridobila
s pobožnim življenjem.

 

Vera in upanje, živa ljubezen
v njenem življenju so vedno gorele,
vrela iz njih plemenita so dela,
človeštvu koristna.

 

Gane naj, Jezus, te nje zasluženje,
grehe odpusti nam in zadolženje,
s čistimi srci ti bomo zapeli
in te počastili.

 

Vsi počastimo pobožno Očeta
in se zahválimo Božjemu Sinu,
slavo prepevajmo Svetemu Duhu
sedaj in na veke. Amen.

Ps 5,2–10, 12–13  Jutranja prošnja k Bogu

 

Poslušaj, Gospod, moje besede, *

čuj moje prošnje.

Moj kralj in moj Bog, prisluhni, *

ko te kličem v molitvi. —

 

Navsezgodaj molim in ti me poslušaš, *

zarana sem pred teboj, poln pričakovanja.

O Bog, ti ne maraš krivice, *

zlobni nimajo mesta pri tebi.

Hudobneži pred tabo ne obstanejo, *

sovražiš vsako hudobijo.

Lažnivce boš zavrgel, *

krvoločni in zvijačni se ti studijo.

Jaz pa vstopam v tvojo hišo *

po tvoji veliki dobroti.

Hvalim te v tvojem svetišču, *

molim te v svetem spoštovanju. —

 

Vôdi me, Gospod, da bom pravičen *

in kljub nasprotnikom zdržim na tvoji poti.

V njihovih ustih ni resnice, *

v njihovem srcu je zvijača.

Njihove besede uničujejo, *

z lepim govorjenjem sleparijo. —

 

Veselijo naj se vsi, ki se k tebi zatekajo, *

njihovo veselje naj bo brez konca.

V tebi naj se hvalijo in radujejo *

vsi, ki te ljubijo.

Gospod, ti blagoslavljaš pravičnega; *

z naklonjenostjo ga varuješ in obdajaš. —

1 Krn 29,10–13 Samo Bogu čast in slava

 

Hvaljen bodi, Gospod, Bog naših očetov, *

od vekov na veke. —

 

Gospod, veličasten si in vsemogočen, *

tebi gre slava in zmaga.

Tebi se spodobi hvala, *

tvoje je vse v nebesih in na zemlji.

Gospod, tvoje je kraljestvo, *

ti si nad vsemi vladarji. —

 

Tvoje je bogastvo, tvoja je slava, *

ti gospoduješ nad vsemi.

Moč in oblast sta v tvoji roki, *

ti moreš vse narediti veliko in močno.

Zdaj torej, naš Bog, te zahvaljujemo *

in tvoje veličastno ime slavimo. —

Ps 28   Slavospev Božji moči

 

Zapojte hvalnico, Božji otroci, *

Gospodu v čast in slavo. 

Oznaníte slavo Gospodovega veličastva, *

molíte Gospoda, ker je mogočen. —

 

Gospod se oglaša nad vodami, *

Bog veličastva grmi nad silnimi valovi.

Gospodov glas je mogočen, *

Gospodov glas je veličasten. —

 

Gospodov glas lomi mogočna drevesa, *

Gospodov glas ruva libanonske cedre.

Ob Gospodovem grmenju se tresejo najvišje gore, *

poskakujejo kakor mlada živina. —

 

Gospodov glas kreše ognjene strele, *

Gospodov glas pretresa planjave.

Gospodov glas zvija hraste in klesti gozdove, *

preplašene živali v strahu drgetajo.

Vse stvarstvo odmeva od vzklikov: *

»Gospodu slava, Gospodu slava!« —

 

Gospod pa stoji mirno nad viharjem, *

prestoluje in vlada na veke.

Gospod daje moč svojemu ljudstvu, *

blagoslavlja nas s svojim svetim mirom. —

Kratko berilo  (Rim 12,1–2)
Rotim vas, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno.

Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Njena slava bo večna.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Nebeško kraljestvo je podobno trgovcu, ki je iskal lepih biserov. Ko je našel dragocen biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil.

Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Nebeško kraljestvo je podobno trgovcu, ki je iskal lepih biserov. Ko je našel dragocen biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil.

Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.

Bratje in sestre, z vsemi svetimi ženami slavimo Zveličarja in kličimo:

Gospod Jezus, grešnici si mnogo odpustil, ker je mnogo ljubila,

– odpusti tudi nam, čeprav smo mnogo grešili.

Gospod Jezus, svete žene so hodile za teboj in ti stregle,

– naj hodimo tudi mi po tvojih stopinjah.

Gospod Jezus, Marija te je poslušala, Marta ti je stregla,

– naj ti služimo v veri in ljubezni.

Gospod Jezus, tisti, ki spolnjujejo tvojo voljo, so ti brat in sestra in mati,

– naj bomo v besedi in dejanju vedno tebi všeč.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 18 B Zahvala Bogu za njegove zapovedi

 

Gospodova postava je popolna in daje življenje, *

Gospodovi nauki so zanesljivi, učijo nevednega.

Gospodove zapovedi so prave, razveseljujejo srca, *

Gospodovi ukazi so jasni in bistrijo poglede. —

 

Gospodova beseda je sveta in ostane na veke, *

Gospodovi odloki so stvarni in hkrati pravični.

Cénimo jih bolj kot zlato in drage kamne, *

rajši jih imamo kot med in strd iz satovja. —

 

Tvoj služabnik jih vestno upošteva, *

in jih goreče spolnjuje.

Vendar kdo bi se mogel izogniti vsem prestopkom, *

meni prikritih me očisti.

Obvaruj svojega služabnika prevzetnosti, *

da ne bo gospodovala nad mano.

Tako bom človek brez graje *

in brez velikega greha. —

 

Gospod, naj ti bodo vedno ljube moje besede in misli, *

ti si moj zavetnik in rešitelj. —

Ps 7     Molitev pravičnega, ki trpi krivico

Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam, *

otmi me in reši vseh preganjalcev,

da me kdo kot lev ne zgrabi in ne raztrga *

in me nihče ne bo rešil. —

 

Gospod, če sem storil, kar mi očitajo, *

in se mojih rok drži krivica:

ali če sem svojemu prijatelju storil hudo *

in krivično oplenil svojega nasprotnika:

naj me sovražnik preganja in zgrabi, *

naj potepta mojo čast in mi vzame življenje. —

 

Ogorčen se dvigni, Gospod, zoper besnost mojih zatiralcev, *

izreci nad njimi obsodbo, ki si jo določil.

Okrog tvojega visokega prestola naj se zberejo vsi narodi, *

ti boš namreč sodil ljudstva. —

 

Sodi, Gospod, in prisodi mi pravico, *

saj sem pravičen in nedolžen.

Končaj hudobijo in utrdi pravičnega, *

Bog pravice, ki presojaš srca in misli. —

Moje zavetje je v Bogu, *

on rešuje plemenita srca.

Bog sodi pravično, *

vsak dan lahko kaznuje.

Čeprav sovražnik brusi svoje meče *

in napenja svoj lok in še tako dobro meri,

le sam sebi pripravlja smrtne strele, *

njega bodo zadele ognjene puščice. —

 

Naj snuje krivico, *

spočenja hudobijo in rodi prevaro,

naj koplje jamo in jo poglablja, *

nazadnje sam vanjo pade.

Hudobija se mu bo maščevala, *

krivica se nanj zvrnila. —

 

Jaz pa bom hvalil Gospoda za njegovo pravičnost, *

opeval bom moč Najvišjega. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Naš spev naj ženo počasti,
krepostno, močno, delavno,
pobožnost njena in svetost
pomeni radost za ves svet.

 

Nad vse ljubila je Boga,
prezirala napuh sveta,
živela vselej je tako,
da k Bogu je prišla v nebo.

 

Krotila s postom je telo,
hranila pa z molitvijo
je plemenitega duha
in z Božjo milostjo z neba.

 

Ti, moč pogumnih, Kristus Kralj,
začetnik vsega dobrega,
na priprošnjico se ozri
in nam naklôni milosti.

 

Naj, Jezus, tebi čast doni,
ki sveta žena te slavi,
pomagaj nam, da tudi mi
pri tebi srečni bomo vsi. Amen.

Ps 10   Neomajno zaupanje v Boga

 

V Gospoda zaupam, kako mi morete govoriti: *

»Zlêti na goro kakor ptica.« —

 

Grešniki že napenjajo lok in pripravljajo puščíce, *

da bi skrivaj streljali na pravične.

Ko se podirajo temelji reda, *

kaj more storiti pravični? —

 

Gospod pa je v svojem svetišču, *

svoj prestol ima v nebesih.

Njegove oči vse vidijo, *

njegov pogled preiskuje srca.

Gospod presoja pravične in krivične, *

kdor ljubi krivico, se bo pogubil.

Na krivične bo poslal žgoč veter, *

žareče oglje in žveplo bo njih usoda. —

 

Zakaj Gospod je pravičen in dobro plačuje, *

pravični ga bodo gledali v veselju. —

Ps 14   Kdo sme v Božjo bližino

 

Gospod, kdo bo prebival v tvojem svetišču, *

kdo bo počival na tvoji sveti gori? —

 

Kdor živi brez greha in dela pravično, *

kdor iskreno in pošteno misli.

kdor bližnjega ne obrekuje in mu ne dela hudega, *

kdor svojega soseda ne zaničuje. —

 

Kdor ne ceni hudobnih, *

spoštuje pa tiste, ki se bojijo Gospoda.

Kdor ne spreminja prisege, čeprav mu je to v škodo, *

in svojega denarja ne posoja oderuško.

Kdor ne sprejema daril zoper nedolžnega *

in se ne da podkupiti. —

 

Kdor tako dela, *

ne bo nikoli omahnil. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (Rim 8,28–30)
Vemo, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu, njim, ki so po njegovem sklepu poklicani. Zakaj katere je naprej poznal, jih je tudi naprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Katere pa je naprej določil, jih je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; katere pa je opravičil, jih je tudi poveličal.

Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral.
— Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral.

Pri njem bo prebivala.
— Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral.

Moje srce se raduje v Gospodu, povišana sem pri Bogu, Božje pomoči se smem veseliti.

Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Moje srce se raduje v Gospodu, povišana sem pri Bogu, Božje pomoči se smem veseliti.

Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta.

S svetimi ženami prosímo Gospoda za Cerkev in vzklikajmo:

Na priprošnjo mučenk, ki so z močjo duha premagale telesno smrt,

– daj svoji Cerkvi neustrašnost v preizkušnjah.

Na priprošnjo poročenih, ki so preživele sveti zakon v milosti,

– daj svoji Cerkvi apostolsko rodovitnost.

Na priprošnjo vdov, ki so povzdignile in posvetile svojo osamelost z molitvijo in gostoljubnostjo,

– daj svoji Cerkvi, da bo svetu izkazovala skrivnost tvoje ljubezni.

Na priprošnjo mater, ki so rodile otroke za Božje kraljestvo in za človeško skupnost,

– daj svoji Cerkvi, naj prerodi vse ljudi za življenje in zveličanje.

Na priprošnjo svetih žen, ki so zaslužile, da gledajo tvoje obličje,

– naj se umrli tvoje Cerkve vekomaj z njimi veselijo tvoje sreče.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.