Brevir za 27. junij 2019

[S]

[D]

1 Odpev Zmaguje Božja roka in njegova navzočnost.

2 Odpev Gospod se ne bo obrnil od nas, če ga bomo prosili.

3 Odpev Vzdigni se, Gospod, ne zavrzi nas za zmeraj.

 

Tiste dni je David prišel v Nobe k duhovniku Ahimeleku. Ahimelek pa je prišel prestrašen Davidu naproti in mu rekel: »Zakaj si sam in ni nikogar s teboj?« David je odgovoril duhovniku Ahimeleku: »Kralj mi je dal naročilo in mi velel: ,Nihče naj ne zve, zakaj te pošiljam in kaj sem ti naročil.' Zato sem služabnike naročil na ta in ta kraj. Zdaj pa, kaj imaš pri roki? Daj mi pet hlebov kruha ali karkoli se najde!« Duhovnik je Davidu odvrnil: »Navadnega kruha nimam pri roki, ampak le posvečeni kruh je tu. Če so se mladeniči le zdržali žen!« David je duhovniku odgovoril: »Da. Žen smo se včeraj in predvčerajšnjim zdržali. Ko sem odhajal, so bila telesa mladeničev sveta. Dasi je naše podjetje navadno, so gotovo danes na telesu sveti.« Tedaj mu je dal duhovnik posvečenega kruha; kajti tam ni bilo drugega kruha kakor položni hlebi, ki so jih jemali izpred Gospodovega obličja, da so na dan, ko so jih odvzeli, položili sveže hlebe.

Tisti dan je bil tam pred Gospodovim obličjem neki mož izmed Savlovih pastirjev, Edomec z imenom Doeg, nadzornik Savlovih pastirjev. David je rekel Ahimeleku: »Nimaš li tu pri roki sulice ali meča? Nisem namreč vzel s seboj ne svojega meča ne svojega orožja, ker je bilo kraljevo povelje nujno.« Duhovnik je odgovoril: »Glej, meč Filistejca Goljata, ki si ga ubil v Terebintovi dolini, je zavit v sukno za naramnikom! Če si ga hočeš vzeti, ga vzemi! Kajti drugega razen tega ni.« David je dejal: »Ni mu enakega, daj mi ga!«

David je odšel od ondod in pobegnil v votlino Odolam. Ko so to slišali njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta, so prišli tja k njemu. Dalje so se zbrali pri njem vsake vrste stiskani, zadolženi in nezadovoljni ljudje. Postal jim je poglavar in pridružilo se mu je kakih štiri sto mož. Odtod je odšel David v Masfo na Moabskem ter rekel moabskemu kralju: »Prosim, naj ostaneta moj oče in moja mati pri vas, dokler ne zvem, kaj bo Bog z menoj storil.« Pustil ju je torej pri moabskem kralju. Ostala sta pri njem ves čas, dokler je bil David v trdnjavi. Tedaj je prerok Gad rekel Davidu: »Ne bivaj dalje v trdnjavi! Odpravi se in pojdi v Judovo deželo!« David se je odpravil in prišel v Jaar - Haret.

 

SPEV (Rimlj 7, 6; Mk 2, 25.26)

Postave smo se oprostili, ker smo umrli temu, kar nas je držalo v vezeh. * Zato služimo kot novi ljudje v duhu in ne kot stari po črki.

Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je bil lačen? Stopil je v božjo hišo in jedel posvečene hlebe. * Zato služimo kot novi ljudje v duhu in ne kot stari po črki.

[L]

 

Po tem božjem opozorilu svetega evangelija je z vso modrostjo ravnala sveta Ema, krška grofica. Čeprav je imela veliko premoženje, ni postala ošabna, ni zaupala v negotovost bogastva, ampak v živega Boga, ki nam v obilju daje vse, kar potrebujemo. Bila je bogata zemeljskih dobrin, a še bolj dobrih del, zato je dobrine z lahkim srcem razdajala in jih delila z drugimi, uporabljala jih je tako, da je molila Boga v njegovih darovih, in jih varno shranjevala tam, kjer bi jih vedno lahko našla.

Le malo vemo iz njenega življenja, kar pa se je ohranilo do naših časov, dovolj in še preveč dokazuje, kako so prebivalci Krke in sosednjih dežel z nekakšnim pametnim čutom častili Emo kot svetnico.

Ema se je rodila v plemeniti družini grofov iz Brež na Koroškem v drugi polovici 10. stoletja. Poročila se je z Viljemom, mejnim grofom Savinjske marke, a že pred letom 1016 je postala vdova. Dvajset let pozneje, ko je v vojski padel tudi njen sin Viljem, je podedovala upravo nad vsem velikim premoženjem in bogastvom, ki ga je pa velikodušno porabila v dobro ljudstva in Cerkve. Z odobritvijo salzburškega nadškofa je postavila in oskrbela devet župnijskih cerkva. V kraju Krka je ustanovila samostan in cerkev za redovnice sv. Benedikta in ga bogato obdarila. Poskrbela je tudi, da je nadškof ustanovil drug samostan za menihe v admontski dolini. Poročajo, da je umrla 29. junija 1045, pokopana pa je v cerkvi v Krki, ki jo je sama zgradila. Ko so leta 1174 postavili novo krško stolnico, so Emino truplo prenesli in spoštljivo shranili v veliki in prelepi že urejeni kripti.

V 13. stoletju je nedvomno izpričano, da so jo že častili kot svetnico in da so ljudje radi romali na njen grob. Poročajo, da je na njeno priprošnjo Bog delal številne čudeže, ki so popisani v skoraj sodobni listini. V naslednjem stoletju je bil že sestavljen liturgični oficij v njeno čast. Vse to očitno dokazuje, da so Emo častili v bogoslužju vsaj že v 14. stoletju, da so imeli mašo njej v čast in da so jo klicali za svetnico … Cesar Friderik III. in koroški plemiči so leta 1466 prosili papeža Pavla II., naj bi začel apostolski postopek za ugotovitev Eminega svetništva. Papež je nato ustanovil komisijo treh kardinalov, ti pa so za preiskavo poverili sekovskega in ljubljanskega škofa ter opata v Št. Lambertu in Vetrinju. Že naslednje leto je bila preiskava končana, ugotovitve pa so poslali v Rim istemu papežu, toda politične zmede so preprečile nadaljnji postopek.

Češčenje blažene Eme pa je vedno bolj rastlo, posebej slovesno so 1745 obhajali sedemstoletnico njene smrti. Bogoslužni praznik, ki so ga že obhajali v krški škofiji, so tedaj s papeževim dovoljenjem razširili tudi v drugih škofijah. V zadnjih letih pa so zbrali številne dokumente, da bi češčenje, ki ga izkazujejo sv. Emi, odkar ljudje pomnijo, apostolski sedež tudi uradno potrdil … Kongregacija svetih obredov je na svoji redni seji dne 4. januarja 1938 pozitivno odgovorila na postavljeni dvom glede češčenja, papež Pij XI. pa je naslednji dan sklep kongregacije odobril in potrdil.

 

SPEV (Mt 25, 35.40)

Lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti; popotnik sem bil in ste me sprejeli. * Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.

Kdor ima s siromakom usmiljenje, daje posojilo Gospodu. * Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.

Sklepna prošnja
Molimo. Gospod, naš Bog, na priprošnjo svete Eme nam podeli tako močno ljubezen do tebe, da ti bomo ostali zvesti kakor ona v vseh preizkušnjah in težavah življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[S]

[D]

1 Odpev Že navsezgodaj mi pomagaj, Gospod, in se me usmili.

2 Odpev Gospod bo naklonil Jeruzalemu mirne čase.

3 Odpev Prav je, da hvalimo Gospoda.

[S]

Spev z odpevom

[L]

Sklepna prošnja
Gospod, naš Bog, na priprošnjo svete Eme nam podeli tako močno ljubezen do tebe, da ti bomo ostali zvesti kakor ona v vseh preizkušnjah in težavah življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Mdr 1,1–2)
Ljubíte pravičnost, vladarji na zemlji, mislite dobro o Gospodu in ga iščite s preprostim srcem! Zakaj, dá se najti tem, ki ga ne skušajo, in se razodene tistim, ki mu zaupajo.

– Upaj v Gospoda in delaj dobro,
– da boš varno živel v domači deželi.
 

Molimo. Sveti Bog, v tebi ni nič temnega, nič mračnega. Napolni nas s svojo blažilno lučjo, da bomo zvesto in pogumno hodili po poti tvojih zapovedi.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

Pesem
Predobri stvarnik si sveta,
o Kristus, vseh odrešenik,
Očeta si svetal odsvit
in živi, pravi Božji Sin.

 

Ljubezen te nagnila je,
umrljivo si telo privzel,
da novi Adam vrnil bi,
kar prvi nam zapravil je.

 

O da nikdar bi ne prešla
ljubezen tvojega srca
in da bi vsi zajemali
pri tebi odpuščanja vir!

 

Zato si rane nase vzel,
zato prebosti dal Srce,
da z vodo in s krvjo izmil
gnusobo greha bi z ljudi.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki milost iz srca deliš,
Očeta tudi in Duha
naj hvali zemlja vekomaj. Amen.

1 Odpev Z večno ljubeznijo nas je Bog ljubil in ko je bil povzdignjen z zemlje, nas je poln usmiljenja pritegnil k svojemu srcu.

 —

2 Odpev Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam.

 —

3 Odpev Jaz sem dobri pastir, ki pasem svoje ovce in dam življenje zanje.

 —

Kratko berilo  (Ef 5,25b–27)

Kristus je Cerkev ljubil in sam sebe zanjo dal, da bi jo v vodni kopeli z besedo očistil in jo posvetil; da bi napravil sam sebi slavno Cerkev, ki bi ne imela madeža ali gube ali kaj podobnega, ampak da bi bila sveta in brezmadežna.

Odpev k Moja duša Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že vnel.

Odpev k Moja duša Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že vnel.

Prosímo Jezusa, v katerem najdemo mir svojim dušam:

Jezus, iz tvojega prebodenega srca sta pritekli kri in voda, da se je rodila tvoja nevesta Cerkev,

– posveti jo in očisti vseh madežev.

Jezus, sveti Božji tempelj, ki so ga ljudje podrli, pa ga je Oče znova postavil,

– naredi svojo Cerkev za šotor Najvišjega.

Jezus, kralj in središče vseh src, ljubiš nas z večno ljubeznijo in usmiljeno vabiš k sebi,

– obnovi z vsemi svojo zavezo.

Jezus, naš mir in naša sprava, vse ljudi združuješ v eno in s svojim križem uničuješ sovraštvo,

– privedi nas k nebeškemu Očetu.

Jezus, naše življenje in vstajenje, obteženi najdejo v tebi mir svojim dušam,

– pritegni k sebi vse grešnike.

Jezus, zaradi svoje nad vse velike ljubezni si bil pokoren do smrti na križu,

– obudi vse, ki počivajo v tvojem miru.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, danes častimo srce tvojega ljubljenega Sina in slavimo izredne darove njegove ljubezni. Naj iz tega vrelca Božje dobrote prejemamo obilje milosti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.