Brevir za 26. junij 2025

[D]

1 Odpev Zmaguje Božja roka in njegova navzočnost.

2 Odpev Gospod se ne bo obrnil od nas, če ga bomo prosili.

3 Odpev Vzdigni se, Gospod, ne zavrzi nas za zmeraj.

[L]

 

Tiste dni je David prišel v Nobe k duhovniku Ahimeleku. Ahimelek pa je prišel prestrašen Davidu naproti in mu rekel: »Zakaj si sam in ni nikogar s teboj?« David je odgovoril duhovniku Ahimeleku: »Kralj mi je dal naročilo in mi velel: ,Nihče naj ne zve, zakaj te pošiljam in kaj sem ti naročil.' Zato sem služabnike naročil na ta in ta kraj. Zdaj pa, kaj imaš pri roki? Daj mi pet hlebov kruha ali karkoli se najde!« Duhovnik je Davidu odvrnil: »Navadnega kruha nimam pri roki, ampak le posvečeni kruh je tu. Če so se mladeniči le zdržali žen!« David je duhovniku odgovoril: »Da. Žen smo se včeraj in predvčerajšnjim zdržali. Ko sem odhajal, so bila telesa mladeničev sveta. Dasi je naše podjetje navadno, so gotovo danes na telesu sveti.« Tedaj mu je dal duhovnik posvečenega kruha; kajti tam ni bilo drugega kruha kakor položni hlebi, ki so jih jemali izpred Gospodovega obličja, da so na dan, ko so jih odvzeli, položili sveže hlebe.

Tisti dan je bil tam pred Gospodovim obličjem neki mož izmed Savlovih pastirjev, Edomec z imenom Doeg, nadzornik Savlovih pastirjev. David je rekel Ahimeleku: »Nimaš li tu pri roki sulice ali meča? Nisem namreč vzel s seboj ne svojega meča ne svojega orožja, ker je bilo kraljevo povelje nujno.« Duhovnik je odgovoril: »Glej, meč Filistejca Goljata, ki si ga ubil v Terebintovi dolini, je zavit v sukno za naramnikom! Če si ga hočeš vzeti, ga vzemi! Kajti drugega razen tega ni.« David je dejal: »Ni mu enakega, daj mi ga!«

David je odšel od ondod in pobegnil v votlino Odolam. Ko so to slišali njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta, so prišli tja k njemu. Dalje so se zbrali pri njem vsake vrste stiskani, zadolženi in nezadovoljni ljudje. Postal jim je poglavar in pridružilo se mu je kakih štiri sto mož. Odtod je odšel David v Masfo na Moabskem ter rekel moabskemu kralju: »Prosim, naj ostaneta moj oče in moja mati pri vas, dokler ne zvem, kaj bo Bog z menoj storil.« Pustil ju je torej pri moabskem kralju. Ostala sta pri njem ves čas, dokler je bil David v trdnjavi. Tedaj je prerok Gad rekel Davidu: »Ne bivaj dalje v trdnjavi! Odpravi se in pojdi v Judovo deželo!« David se je odpravil in prišel v Jaar - Haret.

 

SPEV (Rimlj 7, 6; Mk 2, 25.26)

Postave smo se oprostili, ker smo umrli temu, kar nas je držalo v vezeh. * Zato služimo kot novi ljudje v duhu in ne kot stari po črki.

Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je bil lačen? Stopil je v božjo hišo in jedel posvečene hlebe. * Zato služimo kot novi ljudje v duhu in ne kot stari po črki.

Sv. Gregor iz Nise (ok. 334-394), škof, maloazijski grški mistični in spekulativni teološki pisatelj

 

Kakor prevzame človeka, ko z visoke gore zre na spodaj ležeči ocean, ki se širi v nedogled, tako prevzame mojega duha, ko z višine Gospodove besede zrem v nepojmljivo globočino božjih misli.

Ob bregu morja se večkrat dviga visoka gora in njen vrh se obrnjen pogreza v globočino voda. Človek, ki zre v morske globine, čuti kar neko vrtoglavico. Tako se počuti moja duša, ko se skuša poglobiti v veličasten Gospodov izrek: Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali.

Bog se da videti tistim, ki so očistili svoje srce. Veliki sveti Janez pa pravi, da Boga ni še nikoli nihče videl. Vzvišeni duh sv. Pavla pa to še potrjuje, ko pravi: Boga ni nikoli nihče videl in ga tudi videti ne more nihče. On je kakor strma in gladka gora, ki je neprijemljiva za našo misel in ki jo Mojzes v svojem nauku razglaša za nepristopno našemu duhu. Branil je vsem, ki so se mu hoteli približati in se ga dotakniti, ko jih je svaril: Nikogar ni, ki bi mogel videti Gospoda, pa ne bi umrl.

Gledanje Boga je namreč večno življenje. Vendar stebri vere: Janez, Pavel in Mojzes trdijo, da je to nedosegljivo. Zdaj vidiš, kako duša pada v omotico, ko jo vabijo globine, ki jih odkrivamo v Gospodovih govorih. Kdor ne vidi Boga, nima življenja. Preroki, apostoli, ki so od Boga navdihnjeni, pričajo, da Boga ni mogoče videti. Kakšno upanje pa potem še preostane ljudem?

Toda Gospod sam podpira upanje, ki upada. Kako se je obnašal do Petra? Bil je v nevarnosti, da se bo utopil. Jezus pa ga je zadržal nad vodo, kakor da je na trdnih tleh. Če se bo torej tudi nas dotaknila roka božjega Sina, ko bomo omahovali zaradi pogleda v globine resnice in nas bo utrdila v določenem uvidu ene izmed njih, se bomo nehali bati, saj nas bo Beseda sama prijela za roko.

Sama namreč pravi: Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali.

 

SPEV (Jan 1, 18; Ps 144, 3)

Boga ni nikoli nihče videl. * Edinorojeni Sin, ki je v Očetovem naročju, on je o njem povedal.

Velik si, Gospod, in nad vse hvale vreden, ne da se izmeriti tvoja veličina. * Edinorojeni Sin, ki je v Očetovem naročju, on je o njem povedal.

[D]

Sklepna prošnja
Molimo. Sveti Bog, v svoji previdnosti nikogar ne zapustiš, kdor ostane zvest tvoji ljubezni. Naj ti s spoštovanjem služimo in te vedno ljubimo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Že navsezgodaj mi pomagaj, Gospod, in se me usmili.

2 Odpev Gospod bo naklonil Jeruzalemu mirne čase.

3 Odpev Prav je, da hvalimo Gospoda.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Mdr 1,1–2)
Ljubíte pravičnost, vladarji na zemlji, mislite dobro o Gospodu in ga iščite s preprostim srcem! Zakaj, dá se najti tem, ki ga ne skušajo, in se razodene tistim, ki mu zaupajo.

– Upaj v Gospoda in delaj dobro,
– da boš varno živel v domači deželi.
 

Molimo. Sveti Bog, v tebi ni nič temnega, nič mračnega. Napolni nas s svojo blažilno lučjo, da bomo zvesto in pogumno hodili po poti tvojih zapovedi.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

Pesem
Predobri stvarnik si sveta,
o Kristus, vseh odrešenik,
Očeta si svetal odsvit
in živi, pravi Božji Sin.

 

Ljubezen te nagnila je,
umrljivo si telo privzel,
da novi Adam vrnil bi,
kar prvi nam zapravil je.

 

O da nikdar bi ne prešla
ljubezen tvojega srca
in da bi vsi zajemali
pri tebi odpuščanja vir!

 

Zato si rane nase vzel,
zato prebosti dal Srce,
da z vodo in s krvjo izmil
gnusobo greha bi z ljudi.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki milost iz srca deliš,
Očeta tudi in Duha
naj hvali zemlja vekomaj. Amen.

1 Odpev Z večno ljubeznijo nas je Bog ljubil in ko je bil povzdignjen z zemlje, nas je poln usmiljenja pritegnil k svojemu srcu.

 —

2 Odpev Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam.

 —

3 Odpev Jaz sem dobri pastir, ki pasem svoje ovce in dam življenje zanje.

 —

Kratko berilo  (Ef 5,25b–27)

Kristus je Cerkev ljubil in sam sebe zanjo dal, da bi jo v vodni kopeli z besedo očistil in jo posvetil; da bi napravil sam sebi slavno Cerkev, ki bi ne imela madeža ali gube ali kaj podobnega, ampak da bi bila sveta in brezmadežna.

Odpev k Moja duša Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že vnel.

Odpev k Moja duša Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že vnel.

Prosímo Jezusa, v katerem najdemo mir svojim dušam:

Jezus, iz tvojega prebodenega srca sta pritekli kri in voda, da se je rodila tvoja nevesta Cerkev,

– posveti jo in očisti vseh madežev.

Jezus, sveti Božji tempelj, ki so ga ljudje podrli, pa ga je Oče znova postavil,

– naredi svojo Cerkev za šotor Najvišjega.

Jezus, kralj in središče vseh src, ljubiš nas z večno ljubeznijo in usmiljeno vabiš k sebi,

– obnovi z vsemi svojo zavezo.

Jezus, naš mir in naša sprava, vse ljudi združuješ v eno in s svojim križem uničuješ sovraštvo,

– privedi nas k nebeškemu Očetu.

Jezus, naše življenje in vstajenje, obteženi najdejo v tebi mir svojim dušam,

– pritegni k sebi vse grešnike.

Jezus, zaradi svoje nad vse velike ljubezni si bil pokoren do smrti na križu,

– obudi vse, ki počivajo v tvojem miru.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, danes častimo srce tvojega ljubljenega Sina in slavimo izredne darove njegove ljubezni. Naj iz tega vrelca Božje dobrote prejemamo obilje milosti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.