Brevir za 26. junij 2012

[D]

1 Odpev Moj klic naj pride k tebi, Gospod, ne skrivaj pred menoj svojega obličja.

2 Odpev Usliši, Gospod, ponižno molitev.

3 Odpev Zemljo si ustvaril, Gospod, in tudi nebo je tvoje delo.

 

Tiste dni, ko je David ubil Filistejca in se vrnil, ga je vzel Abner in ga pripeljal pred Savla, ko je še imel Filistejčevo glavo v roki. Savel ga je vprašal: »Čigav sin si, mladenič?« David je odgovoril: »Sin sem tvojega hlapca Isaja iz Betlehema.« Ko je nehal govoriti s Savlom, se je Jonatanova duša združila z Davidovo dušo in Jonatan ga je vzljubil kakor sam sebe. Savel ga je tisti dan vzel k sebi in mu ni več dovolil, da bi se vrnil v hišo svojega očeta. Jonatan je sklenil z Davidom zavezo, ker ga je ljubil kakor sam sebe. Jonatan je slekel plašč, ki ga je imel na sebi in ga dal Davidu, pa tudi svojo bojno opravo s svojim mečem, lokom in pasom. Kadar je David nastopil, je imel uspeh, kamor koli ga je poslal Savel. Zato ga je Savel postavil čez vojake. Bil je priljubljen pri vsem ljudstvu, tudi pri Savlovih služabnikih.

Ko se je David po zmagi nad Filistejcem vračal in so prišli domov, so šle žene iz vseh Izraelovih mest s petjem in rajanjem kralju Savlu naproti z bobnicami, z radostnim vzklikanjem in s cimbali. Rajajoče žene so izmenoma pele tele besede: »Savel jih je pobil tisoč, David pa deset tisoč.« Savel se je silno razsrdil in te besede mu niso nič ugajale. Rekel je: »Davidu dajejo deset tisoč, a meni dajejo le tisoč. Preostaja mu še samo kraljestvo.« Od tega dne dalje je Savel grdo gledal Davida.

Savlova hči Mihola pa je ljubila Davida. Ko so to sporočili Savlu, mu je bilo prav. Savel je namreč menil: »Dal mu jo bom, da mu bo v pogubo in da ga zadene roka Filistejcev.« Zato je Savel vdrugič rekel Davidu: »Zdaj moreš postati moj zet.« Savel je torej velel svojim služabnikom: »Govorite zaupno z Davidom takole: ,Glej, kralju si všeč in vsi njegovi služabniki te imajo radi; zdaj postani kraljev zet!'« Ko so Savlovi služabniki na ta način prigovarjali Davidu, je David odgovoril: »Ali se vam zdi, da je tako lahko postati kraljev zet, ko sem vendar ubog in neznaten človek?«

Služabniki so Savlu sporočili: »Takole je David govoril.« Savel je velel: »Tako recite Davidu: ,Kralj ne želi drugega ženitnega daru kakor sto filistejskih prednjih kožic, da bi se maščeval nad kraljevimi sovražniki.'« Savel pa je mislil na to, da bi dal Davida Filistejcem v roke. Ko so njegovi služabniki to sporočili Davidu, je Davidu to bilo prav, da bi postal kraljev zet. Še preden je potekel rok, se je David vzdignil in šel s svojimi možmi ter pobil med Filistejci dvesto mož. David je prinesel njihove prednje kožice in jih naštel kralju, da bi postal kraljev zet. Savel mu je tedaj dal svojo hčer Miholo za ženo.

Savel je jasno spoznal, da je bil Gospod z Davidom. Tudi Savlova hči Mihola ga je ljubila. Savel pa se je vedno bolj bal Davida. Tako je postal Savel Davidov sovražnik za vselej. Kadar so filistejski knezi napadali, je imel David, kolikorkrat so nastopili, več uspeha kot vsi Savlovi služabniki. Zato je njegovo ime zelo zaslovelo.

 

SPEV (Ps 55,2.4.14)

Usmili se me, Bog, sovražniki me zalezujejo, ves dan me napadajo in vznemirjajo. * Moj Bog, zaupam vate.

Ti si me rešil smrti in varoval propada. * Moj Bog, zaupam vate.

Sv. Gregor iz Nise (ok. 334-394), škof, maloazijski grški mistični in spekulativni teološki pisatelj

 

Tri reči so značilne za krščansko življenje: dejanje, govorjenje, mišljenje. Glavno je mišljenje. Iz njega izhaja govorjenje, to z besedami izrazi misel, ki se je vtisnila v dušo. Za mišljenjem in govorjenjem pride delo, ki misel spremeni v dejanje. Ko nas v življenju vodi ena od teh treh reči, naj bo beseda, dejanje ali misel, je prav, da se vse ravna po božjem, po tistem, kar označuje Kristusa, po čemer ga lahko spoznavamo, da se naše delo, govorjenje in mišljenje v ničemer ne oddaljijo od tega, kar ta imena po krščansko pomenijo.

Kaj mora storiti človek, ki ga je zadela čast, da nosi čudovito Kristusovo ime? Nič drugega kakor da v podrobnosti nadzoruje svoje misli, besede in dela in se sprašuje, ali vsako od njih teži h Kristusu ali pa se morda od njega oddaljuje. To izpraševanje se more opraviti na več načinov. Če delo, misli ali besede zbujajo katerokoli nedovoljeno strast, gotovo niso v skladu s Kristusom, ampak nosijo pečat njegovih nasprotnikov, ki biser duše potaplja v mlakužo strasti in stori, da biserov blišč izgine v strastnem razpoloženju.

Nasprotno pa to, kar nima s strastjo nič skupnega, meri le na kralja duhovnega miru, ki je Kristus. Pri njem, ki je čisti in neskaljeni izvir, moremo zajemati spoznanja, ki nas bodo vodila k podobnosti s pravzorom, tako veliki podobnosti, kakor je voda podobna vodi, tista, ki je zajeta pri izviru, podobna tisti, ki je iz izvira nalita v vrč.

Naravno je, da je čistost, ki jo vidimo na Kristusu, enaka tisti, ki smo jo dobili od Kristusa. Prva je pač izvirna čistost, druga pa je delež te izvirne čistosti. Kdor hoče biti deležen Kristusa, zajema iz tega studenca in v življenje spreminja lepoto teh spoznanj. Tako se zgodi, da je skriti človek v popolnem soglasju s človekom, ki ga vidimo, in da pride do lepega življenjskega ravnotežja pri ljudeh, ki jih vodijo misli, katerih moč prihaja od Kristusa.

Po mojem mišljenju je popolnost krščanskega življenja v tem: postati deležen vseh kreposti, ki spadajo v sklop Kristusovega imena, in to izražati v mišljenju, govorjenju in dejanju.

 

SPEV (Kol 3,17; Rim 14,7)

Vse, kar delate, v besedi ali v dejanju, * vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa.

Nihče izmed nas sebi ne živi in nihče sebi ne umrje; * vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa.

Sklepna prošnja
Molimo. Sveti Bog, v svoji previdnosti nikogar ne zapustiš, kdor ostane zvest tvoji ljubezni. Naj ti s spoštovanjem služimo in te vedno ljubimo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Opevam te, Gospod, in ljubim življenje brez graje.

2 Odpev Ne odteguj nam, Gospod, svojega usmiljenja.

3 Odpev O Bog, zapel ti bom novo pesem.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (5 Mz 30,11.14)
Zapoved, ki ti jo dajem, ni zate pretežka in ni daleč od tebe. Ta zapoved je prav blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo moreš spolnjevati.

– Tvoja beseda mi je kakor svetilka,
– je kakor luč na moji poti.
 

Molimo. Dobri Bog, apostolu Petru si razodel svoj načrt odrešenja za vse ljudi. Naj ti bodo všeč naša dejanja in naj služijo tvoji ljubezni in odrešitveni volji.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

1 Odpev Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj se posuši moja desnica.

2 Odpev Vpričo angelov, Gospod, ti bom prepeval.

3 Odpev Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, da prejme slavo in čast.