Brevir za 26. maj 2020

SV. FILIP NERI, DUHOVNIK
Obvezni god
Sv. Filip Neri (1515–1595) iz italijanskih Firenc je delal za prenovo krščanskega življenja z zbiranjem mladine, ki jo je učil služiti Bogu z veseljem. Ustanovil je posebno redovno družbo oratorijancev. Umrl je v Rimu 26. maja leta 1595.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali svetim možem: redovnikom.

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

 

Za duhovnika:
Duhovniški si ogenj v njem zanetil,
poklical v službo si ga in posvetil,
da kot predstojnik svetil bi občestvu:
duhovnik na veke.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 67   Gospodovo zmagoslavje

Bog se vzdigne in razkropijo se njegovi sovražniki; *

vsi, ki ga črtijo, zbežijo izpred njegovega obličja.

Dim se zgubi v vetru, vosek se stopi na ognju, *

to je podoba grešnikov: vsi zginejo pred Bogom.

Pravični pa naj se veselijo in vriskajo, *

pred Božjim obličjem naj uživajo v radosti. —

 

Pojte Bogu, prepevajte v čast njegovemu imenu. *

Pripravite pot njemu, ki biva v oblaku.

Imenuje se Gospod, Najvišji, *

veselo vzklikajte pred njegovim obličjem. —

 

Sirotam je oče in varuh vdovam, *

on je naš Bog in biva med nami.

Pripravlja dom zapuščenim in rešuje jetnike, *

samo uporniki ostanejo v deželi, kjer ni vode. —

 

Ko si hodil, o Bog, pred svojim ljudstvom skozi puščavo, *

se je tresla zemlja.

Pred teboj so se majala nebesa, *

trepetal je Sinaj pred Izraelovim Bogom.

Obilen dež si poslal svoji deželi, *

izsušeni zemlji si vrnil rodovitnost.

V njej je prebivalo tvoje ljudstvo, *

ubožcem si jo pripravil v svoji dobroti. —

Gospod je rekel samó besedo *

in veliko glasnikov je že oznanilo zmago.

»Kralji z vojskami so se v diru razbežali, *

od obilnega plena so ljudje veliko dobili.

Od zlata in srebra se je lesketalo taborišče, *

kakor se svetlikajo golobje peruti.

Ko je Vsemogočni razkropil kralje, *

so ležali sovražniki kakor klasje po toči.«  —

 

Onstran Jordana so visoke gore, *

onstran Jordana so strme gore.

Mogočne gore, zakaj zavidate gori Sion, *

ki si jo je Bog izvolil za večno bivališče?

Ko Gospod prihaja v svoje svetišče, *

ga obdajajo tisoči spremljevalcev.

Šel je v višavo, iz sužnosti je izpeljal rešene; *

prejel je v dar ljudi, tudi take, ki ga ne ljubijo. —

 

Gospod, iz dneva v dan te slavimo, *

dobrotno nas ohranjaš in nam pomagaš.

Naš Bog je Bog, ki rešuje; *

je celo Gospodar nad smrtjo.

Poniža tudi najbolj uporne sovražnike, *

zlomi napuh tistih, ki se povišujejo. —

 

Rekel je: »Strmoglavim jih z najvišje gore, *

iz najglobljega skrivališča jih potegnem.

Kaznoval jih bom, kakor so zaslužili, *

vpričo vseh bodo pokončani.« —

O Bog, naš kralj, poglej, kako te slavimo, *

ko prihajaš v svoje svetišče.

Spredaj gredo pevci, zadaj gredo s citrami, *

v sredini deklice, ki igrajo na cimbale.

»Slavite Boga v slovesnih zborih, *

hvali Gospoda, vse izvoljeno ljudstvo!«

Izraelovi potomci spremljajo Gospoda, *

dvanajsteri rodovi ga slavijo. —

 

O Bog, svojo moč razodeni, *

moč, ki si jo izkazal v našo obrambo.

Za tvoje svetišče v Jeruzalemu *

naj ti kralji prinašajo svoje darove.

Vsi mogočni in mali narodi *

naj ti prinašajo srebrna darila.

Razkropi narode, ki ljubijo vojskovanje, *

njihovi velikaši naj ti darujejo svoje bogastvo. —

 

Vsa kraljestva na zemlji, pojte Bogu, *

igrajte in prepevajte Gospodu.

Visoko nad nebom je njegovo veličastvo, *

njegova silna moč se razodeva v gromu. —

 

Priklonite se Božji vsemogočnosti, *

njegovo veličastvo je nad nami, njegova moč nad oblaki.

Čudovit je Bog v svojem svetišču, *

Bog naših očetov.

On daje moč in trdnost svojemu ljudstvu. *

Bog bodi hvaljen. —

- Od mrtvih vstali Kristus več ne umrje, aleluja,

- smrt nad njim več ne gospoduje, aleluja.

 

Preljubi! Če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega. Boga ni nikoli nihče videl; ako se med seboj ljubimo, je Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Iz tega spoznamo, da smo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha.

In mi smo videli in pričujemo, da je Oče poslal Sina svetu za odrešenika. Kdorkoli prizna, da je Jezus božji Sin, je Bog v njem in on v Bogu. In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Bog je ljubezen in, kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog ostane v njem.

S tem je v nas ljubezen dovršena, da imamo zaupanje za dan sodbe; zakaj, kakršen je on, taki smo tudi mi na tem svetu. Strahu ni v ljubezni, temveč popolna ljubezen strah prežene; kajti strah je združen z muko, a kdor se boji, se ni spopolnil v ljubezni. Mi torej ljubimo, ker nas je on prej ljubil.

Ako kdo pravi: »Ljubim Boga,« pa sovraži svojega brata, je lažnik. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, kako more ljubiti Boga, ki ga ni videl? In to zapoved imamo od njega, da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata.

SPEV (1 Jan 4,10.16; prim. Iz 63, 8.9)

Bog sam nas je prej ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. * In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas, aleluja.

Gospod nam je postal rešitelj, v svoji ljubezni nas je sam odkupil. * In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas, aleluja.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Apostol nam pravi, da moramo biti veseli, vendar v Gospodu, ne v duhu sveta. Kdorkoli hoče biti prijatelj svetu, pravi Sveto pismo, postane sovražen Bogu. Kakor človek ne more služiti dvema gospodarjema hkrati, tako ne more istočasno ugajati svetu in ugajati Bogu. Naj torej veselje v Gospodu zmaguje, dokler veselje v duhu sveta ne izgine. Naj vedno bolj raste veselje v Gospodu, posvetno veselje pa se manjša, dokler ne izgine. Ne pravim tega zato, da bi se, dokler smo na svetu, nikoli ne smeli veseliti, ampak zato, da bi se, čeprav živimo na svetu, veselili v Gospodu.

Morda bi kdo ugovarjal: Na svetu sem, zato se moram tam veseliti, kjer sem. Kako to misli? Mar zaradi tega, ker je na svetu, ni v Gospodu? Isti apostol, ki nas spodbuja k veselju v Gospodu, je govoril Atencem in v Apostolskih delih zatrjuje o Bogu in o Gospodu, našem stvarniku: V njem živimo in se gibljemo in smo. Tisti, ki je povsod, v katerem kraju ga ni? Ali nas ni apostol spodbujal k veselju, ko je rekel: Gospod je blizu, nikar ne bodite v skrbeh.

Skrivnostna resnica je: Šel je nad vsa nebesa, a je vendar blizu tistim, ki so še na zemlji. Kdo je tisti, ki je daleč in blizu hkrati, če ne tisti, ki je postal iz usmiljenja naš bližnji?

Človek, ki je padel med razbojnike in ležal ob cesti napol živ, je podoba vsega človeštva. Duhovnik in levit sta ga prezrla in se obrnila od njega proč, mimoidoči Samarijan pa se mu je približal, mu obvezal rane in mu pomagal. Nesmrtni in pravični, ki je daleč nad nami, se je ponižal k nam, umrljivim in grešnim ljudem ter postal naš bližnji.

Ne spominja se več naših grehov, pravi psalmist. Njegovi otroci smo. Pomislimo, kaj vse nas v tem potrjuje! Umrl je za nas Edinorojeni, da bi ne ostal edinec. Ni hotel biti sam, čeprav je umrl za nas sam. Edini božji Sin je naredil nešteto ljudi za božje otroke. S svojo krvjo si je pridobil brate.

Posinovil nas je tisti, ki je bil zavržen. Odkupil nas je tisti, ki je bil prodan. Počastil nas je tisti, ki je bil zasramovan. Dal nam je življenje tisti, ki so mu vzeli življenje.

Zato, bratje, veselite se v Gospodu in ne v duhu sveta. To se pravi: zares se veselite v službi resnice in ne krivice. Veselite se v upanju na večno življenje in ne v krhkem blesku napuha. Tako se veselite in povsod in vsak čas, kjer boste, mislite na besede: Gospod je blizu, ne bodite v skrbeh!

SPEV (2 Kor 13, 11; Rimlj 15, 13)

Bratje, veselite se, spopolnjujte se, tolažite se, bodite istih misli, živite v miru * in Bog ljubezni in miru bo z vami, aleluja.

Bog upanja naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju * in Bog ljubezni in miru bo z vami, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za duhovnika:
Skrbnó občestvo si učil in vodil,
s svetostjo lastno ga krepil in dvigal,
da Bógu bi ugajal, si se trudil
zvestó in iskreno.

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 84   Naše zveličanje je blizu

 

Gospod, usmilil si se svoje dežele, *

nazaj si pripeljal izgnance.

Odpustil si krivdo svojemu ljudstvu, *

izbrisal vse njihove grehe.

Odložil si svojo sveto jezo, *

odnehal od svoje silne nevolje. —

 

Prenôvi nas, Bog, naš zveličar, *

ne huduj se več nad nami.

Se boš mar srdil vekomaj, *

boš raztegnil svojo jezo na vse rodove?

Ali nas ne boš znova poživil, *

da se bo tvoje ljudstvo veselilo v tebi?

Gospod, skaži nam svoje usmiljenje *

in daj nam svoje rešenje. —

 

Slišim Gospoda Boga govoriti, *

govori nam o miru.

Govori svojemu ljudstvu in svojim zvestim, *

tistim, ki se s srcem spreobrnejo k njemu.

Blizu je rešitev vsem, ki se ga bojijo, *

Gospodova slava se bo vrnila v deželo.

Usmiljenje in zvestoba se bosta srečala, *

pravičnost in mir se poljubila.

Zvestoba bo pognala iz zemlje, *

nebesa bodo poslala pravičnost. —

 

Tedaj bo Gospod blagoslovil zemljo, *

obrodila bo bogate sadove.

Spremljala ga bo pravičnost, *

podelil nam bo zveličanje. —

Iz 26,1–4.7–9.12   Pesem po zmagi

 

Naše sveto mesto je močno in utrjeno, *

njegovo obzidje in nasip si ti, naš rešitelj.

Odprite vrata, da vstopi pravično ljudstvo, *

ki ti hoče biti zvesto. —

 

Njegovo mišljenje je stanovitno, *

ti mu naklanjaš mir, ker vate zaupa.

Vedno zaupajte v Gospoda, *

v Gospoda, močnega Boga, na veke. —

 

Pravični hodi po pravi poti, *

uravnal si mu pot k miru in sreči.

Gospod, na tvoji poti smo vztrajali, *

z vsem srcem smo te pričakovali.

Moja duša hrepeni po tebi ponoči, *

moj duh in moje srce te išče že navsezgodaj.

Ko nas zadevajo tvoje preizkušnje, *

se učimo tvoje modrosti. —

 

Gospod, ti nam boš mir podaril: *

vse, kar delamo, je tvoje delo. —

Ps 66   Gospoda naj slavijo vsi narodi

 

O Bog, bodi nam milostljiv, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jim vladaš in jih vodiš po pravici. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo, aleluja, aleluja.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta, aleluja.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,97–104  (XIII)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, kako ljubim tvojo postavo, *

ves dan jo premišljujem.

Po njej sem modrejši od svojih nasprotnikov, *

vedno me spremlja. —

 

Razumnejši sem od vseh svojih učiteljev, *

ker premišljujem tvoje odredbe.

Modrejši sem od starcev, *

ker spolnjujem tvoje zapovedi. —

 

Nočem hoditi po krivih potih, *

rajši se držim tvoje besede.

Ne odstopam od tvojih odlokov, *

saj me ti poučuješ. —

 

Kako prijetne so tvoje besede, *

bolj kot med prijajo mojim ustom.

Po tvojih zapovedih postajam razumen, *

zato sovražim vsako zlaganost. —

Ps 73   Žalostinka zaradi opustošenega svetišča

O Bog, zakaj si nas tako zavrgel, *

zakaj se jeziš na svoje otroke?

Spomni se svojega ljudstva, *

ki si ga nekoč izvolil.

Odkupil si ga, da je tvoja lastnina, *

goro Sion si izbral za svoje bivališče.

Pridi in oglej si te ogromne razvaline, *

vse je opustošeno v tvojem svetišču. —

 

Na tvojem svetem kraju so kričali sovražniki, *

v znamenje zmagoslavja so razobesili svoje zastave.

S sekiro in kladivom so razbili tempeljska vrata *

kakor drvarji, ki podirajo drevesa v gozdu. —

 

Zažgali so tvoje svetišče, *

oskrunili in porušili tvoje bivališče.

Rekli so v svojem srcu: *

»Uničimo in sežgimo vsa Božja svetišča v deželi.«

Ne vidimo več čudežev, ni več preroka; *

ni ga med nami, ki bi vedel, doklej bo to trajalo. —

 

Doklej, o Bog, te bodo sramotili sovražniki? *

Ali bodo mar tvoje ime vedno preklinjali?

Zakaj zadržuješ svojo desnico *

in nam svojo pomoč odteguješ?

Ti si vendar naš vladar oddavnaj, *

kolikokrat si nas že rešil na tej zemlji. —

Gospod, s svojo močjo si razdelil Rdeče morje, *

v njegovih valovih si potopil Egipčane.

Uničil si njihovo konjenico, *

v jed si jo dal morskim živalim.

Odprl si studence in potoke, *

posušil reko Jordan.

Tvoj je dan in noč je tvoja, *

ti si ustvaril luno in sonce.

Ti si določil zemlji vse meje, *

ti si naredil poletje in zimo. —

 

Spomni se, o Bog, kako te grešniki žalijo, *

kako nespametno ljudstvo tvoje ime preklinja.

Ne dajaj sovražniku v roke svojih izvoljencev, *

ne pozabljaj življenja svojih ubogih za zmeraj.

Spominjaj se svoje zaveze, *

glej, dežela je postala gnezdo nasilja. —

 

Naj se ponižani ne vračajo osramočeni, *

naj te revež in siromak poveličujeta.

Vstani, o Bog, brani svojo pravico, *

ne pozabi, kako te nesramnež vsak dan zasramuje.

Spomni se žalitev svojih nasprotnikov, *

vedno večje prevzetnosti svojih sovražnikov. —

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

 

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

 

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

 

Za duhovnika:
Prejel si službo od Boga
pastirja in duhovnika,
da z deli in besedami
učil bi, posvetíl ljudi.

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

Ps 124 Gospod je varuh svojega ljudstva

 

Kdor zaupa v Gospoda, je kakor gora Sion: *

se ne gane, ostane na veke. —

 

Kakor gore obkrožajo mesto Jeruzalem, *

tako Gospod vedno varuje svoje ljudstvo.

Brezbožni ne bodo vladali nad pravičnimi, *

da se pravični ne bodo navzeli krivice. —

 

Gospod, osreči vse dobre, *

pomagaj poštenim.

Zavrzi krivične in hudobne na krivih potih, *

mir naj vlada Božjemu ljudstvu. —

Ps 130 Otroško zaupanje v Gospoda

 

Gospod, v svojem srcu se ne povišujem, *

na druge ne gledam prezirljivo.

Za velike reči se ne poganjam, *

ne iščem, kar je zame previsoko. —

 

Nasprotno, nič me ne vznemirja, *

v tebi sem popolnoma miren.

Kakor otrok v naročju svoje matere, *

tako se je moje srce umirilo v tebi. —

 

Zaupaj, Božje ljudstvo, v Gospoda, *

zaupaj zdaj in na veke. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre, aleluja, aleluja.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času, aleluja.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času, aleluja.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal, aleluja.

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

 

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

 

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

 

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Vel. noč. Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Vel. noč. Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

 

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.