Brevir za 26. maj 2018

[S]

 

Za redovnike
Svetnika god obhajamo,
ki tebi služil je zvestó,
hvaležni zdaj ti, o Gospod,
veselo pesem pojemo.

 

Za tabo hodil je vsak dan,
preziral svetne radosti,
posvétil tebi se je ves
v ponižnosti, pokorščini.

 

Ugajati ti je želel,
samo po tebi hrepenel,
ljubezen Božja vir bila
njegovih del je in besed.

 

Ljubezni svete so vezi
ga tukaj nate vezale,
v nebo se duh njegov je vzpel,
kjer večno zmago zdaj slavi.

 

Njegov naj zgled bi tudi nas
privedel kdaj pred tvoj obraz,
kjer bomo Troedinega
slavili z njim na vekomaj. Amen.

[D]

Ps 106 Zahvala za rešitev

Slavite Gospoda, ker je dober, *

vekomaj traja njegovo usmiljenje.

Tako naj govorijo vsi, ki so rešeni, *

saj jih je Gospod otel iz sužnosti.

Zbral jih je iz dežel pregnanstva, *

od vzhoda in zahoda, od severa in juga. —

 

Blodili so v puščavi in pustinji, *

zaman so iskali pot v domovino.

Lačni so bili in žejni, *

v pomanjkanju so vedno bolj slabeli. —

 

Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, *

iz njihovih nadlog jih je rešil.

Vodil jih je po pravi poti, *

da so prišli v kraje, kjer so se naselili.

Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, *

ki jo izkazuje človeškemu rodu.

Žejne je Gospod utešil, *

sestradane napolnil z dobrotami. —

 

Ujeti so bivali v temi in smrtni senci, *

vklenjeni v verige, prepolni bridkosti.

Kajti kljubovali so Božjim zapovedim *

in zametavali Gospodove sklepe.

Gospod jih je zato ponižal z nadlogami, *

omahnili so, ker jim nihče ni pomagal. —

 

Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, *

iz njihovih nadlog jih je rešil.

Izpeljal jih je iz teme in smrtne sence, *

njihove vezi je raztrgal.

Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, *

ki jo izkazuje človeškemu rodu.

Razbil je bronasta vrata *

in zdrobil železne zapahe. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Trpeli so zaradi svoje hudobije, *

zaradi grehov so prejemali udarce.

Vsaka jed se jim je upirala, *

bili so že skoraj na pragu smrti. —

 

Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, *

iz njihovih nadlog jih je rešil.

S svojo besedo jih je ozdravil, *

rešil jih je pogina. —

 

Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, *

ki jo izkazuje človeškemu rodu.

Darujmo hvalno daritev *

in z radostjo oznanjajmo njegova dela. —

 

Ti, ki so odpluli z ladjo na morje, *

da bi trgovali onkraj oceanov:

ti so videli Gospodova dela, *

njegovo strašno moč na odprtem morju.

Nenadoma je zbudil vihar in nevihto, *

da so se visoko dvigali morski valovi.

Do neba so se vzpenjali, pogrezali v brezna; *

potniki so obupavali v nesreči.

Opotekali so se in omahovali kot pijani, *

niso si več znali pomagati. —

 

Klicali so Gospoda v svojih stiskah, *

iz njihovih nadlog jih je rešil.

Vihar se je spremenil v rahlo šumljanje, *

umolknili so silni morski valovi.

Vse je razveselil ugoden veter, *

srečno so pripluli v zaželeno pristanišče.

Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, *

ki jo izkazuje človeškemu rodu.

Slavi naj ga vse Božje ljudstvo, *

hvalijo naj ga njegovi voditelji. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

– Gospodova zvestoba sega nad oblake,
– njegove sodbe so kot najgloblje morje.

Iz knjige Pridigar (11, 7-12,14)

 

Sladka je svetloba, dobro de očem gledati sonce. Četudi živi človek veliko let, naj se vseh veseli; vendar naj misli na temne dni, saj jih bo mnogo; vse, kar pride, je nečimrnost.

Veseli se, mladenič, v svoji mladosti, in tvoje srce naj bo vedro v tvojih mladih dneh! Hodi po potih svojega srca in po želji svojih oči! Vedi pa, da te za vse to Bog privede pred sodbo! Odpravi nevoljo iz svojega srca, odstrani bolečino iz svojega telesa! A tudi mladost in čas črnih las sta nečimrnost.

Zato se spominjaj svojega Stvarnika v dnevih svoje mladosti, preden pridejo hudi dnevi in se približajo leta, o katerih porečeš: »Niso mi všeč!«, preden zatemni sonce in svetloba, mesec in zvezde; in po dežju zopet pridejo oblaki; v času, ko se tresejo hišni varuhi; ko se krivijo močni možje; ko praznujejo mlinarice, ker jih je premalo; ko otemnijo, ki gledajo skozi okna, in se vrata na cesto zapirajo; ko ropotanje mlina potihuje; ko se vstaja ob ptičjem petju in umolknejo vse pesmi; ko je človeka strah višin in grozot na potu.

Mandljevec odcveti, kobilica se s težavo premika in kaprovec se razpoči; ko človek odhaja v hišo svoje večnosti in žalovalci krožijo po cesti; preden se pretrga srebrna vrvica, se razbije zlata oljenica, se raztrešči vrč pri studencu, črpalno kolo pade zlomljeno v vodnjak; in se prah povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.

»Nečimrnost čez nečimrnost!« pravi Pridigar, »vse je nečimrnost!«

Ne samo, da je bil Pridigar moder, tudi je učil ljudstvo spoznanja; premišljeval je in raziskoval ter sestavil mnogo pregovorov. Pridigar si je prizadeval, da najde privlačnih besed in napiše odkritosrčne besede resnice.

Besede modrih so kakor bodice, in členi zbranih pregovorov kakor zabiti klini; dal jih je en pastir. Več ko teh ne išči, moj sin; mnogemu pisanju knjig ni konca in mnogo učenja utruja telo.

Končna beseda vse pridige: »Boga se boj in spolnjuj njegove zapovedi, to je namreč cel človek; zakaj Bog privede na sodbo vsako dejanje, vse skrito, bodisi dobro ali slabo.«

 

SPEV (Ps 70,17.9; Ps 15,11)

Moj Bog, učil si me od moje mladosti, tvoja čudovita dela še danes hvalim. * Tudi v starosti in osivelosti me ne zapusti.

Pokazal mi boš polnost veselja pri sebi, večne radosti na tvoji desnici. * Tudi v starosti in osivelosti me ne zapusti.

[L]

Iz govorov sv. Avguština, škofa (171: govor, 1-3.5)

Vedno se veselite v Gospodu!

 

Apostol nam pravi, da moramo biti veseli, vendar v Gospodu, ne v duhu sveta. Kdorkoli hoče biti prijatelj svetu, pravi Sveto pismo, postane sovražen Bogu. Kakor človek ne more služiti dvema gospodarjema hkrati, tako ne more istočasno ugajati svetu in ugajati Bogu. Naj torej veselje v Gospodu zmaguje, dokler veselje v duhu sveta ne izgine. Naj vedno bolj raste veselje v Gospodu, posvetno veselje pa se manjša, dokler ne izgine. Ne pravim tega zato, da bi se, dokler smo na svetu, nikoli ne smeli veseliti, ampak zato, da bi se, čeprav živimo na svetu, veselili v Gospodu.

Morda bi kdo ugovarjal: Na svetu sem, zato se moram tam veseliti, kjer sem. Kako to misli? Mar zaradi tega, ker je na svetu, ni v Gospodu? Isti apostol, ki nas spodbuja k veselju v Gospodu, je govoril Atencem in v Apostolskih delih zatrjuje o Bogu in o Gospodu, našem stvarniku: V njem živimo in se gibljemo in smo. Tisti, ki je povsod, v katerem kraju ga ni? Ali nas ni apostol spodbujal k veselju, ko je rekel: Gospod je blizu, nikar ne bodite v skrbeh.

Skrivnostna resnica je: Šel je nad vsa nebesa, a je vendar blizu tistim, ki so še na zemlji. Kdo je tisti, ki je daleč in blizu hkrati, če ne tisti, ki je postal iz usmiljenja naš bližnji?

Človek, ki je padel med razbojnike in ležal ob cesti napol živ, je podoba vsega človeštva. Duhovnik in levit sta ga prezrla in se obrnila od njega proč, mimoidoči Samarijan pa se mu je približal, mu obvezal rane in mu pomagal. Nesmrtni in pravični, ki je daleč nad nami, se je ponižal k nam, umrljivim in grešnim ljudem ter postal naš bližnji.

Ne spominja se več naših grehov, pravi psalmist. Njegovi otroci smo. Pomislimo, kaj vse nas v tem potrjuje! Umrl je za nas Edinorojeni, da bi ne ostal edinec. Ni hotel biti sam, čeprav je umrl za nas sam. Edini božji Sin je naredil nešteto ljudi za božje otroke. S svojo krvjo si je pridobil brate.

Posinovil nas je tisti, ki je bil zavržen. Odkupil nas je tisti, ki je bil prodan. Počastil nas je tisti, ki je bil zasramovan. Dal nam je življenje tisti, ki so mu vzeli življenje.

Zato, bratje, veselite se v Gospodu in ne v duhu sveta. To se pravi: zares se veselite v službi resnice in ne krivice. Veselite se v upanju na večno življenje in ne v krhkem blesku napuha. Tako se veselite in povsod in vsak čas, kjer boste, mislite na besede: Gospod je blizu, ne bodite v skrbeh!

SPEV (2 Kor 13, 11; Rimlj 15, 13)

Bratje, veselite se, spopolnjujte se, tolažite se, bodite istih misli, živite v miru * in Bog ljubezni in miru bo z vami.

Bog upanja naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju * in Bog ljubezni in miru bo z vami.

Slavimo Gospoda.

[S]

Za redovnike
Kako nas ljubiš, Božji naš Rešitelj!
Da vsi bi se Očetu posvetili,
po Svetem Duhu milosti deliš nam
in srca razvnemaš.

 

Vse te služabnike si sam prerodil,
Očetu svojemu si jih izročil,
naklanjal vedno novo jim ljubezen
za sveto življenje.

 

Poklical si jih in so se odzvali,
pustili vse in za teboj hiteli,
kraljevo znamenje, tvoj križ nosili,
in Bogu služili.

 

Očetu hvala, tebi, Jezus Kristus,
in Tolažniku Svetemu vsa slava,
Bogú, ki vse stotero povračuje,
kar človek mu daje. Amen.

[D]

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Mdr 9,1–6.9–11  Gospod, daj mi modrost

 

Bog mojih očetov in Gospod usmiljenja, *

s svojo besedo si vse ustvaril.

Človeka si obdaril s svojo modrostjo, *

da gospoduje stvarem, ki si jih ti naredil.

Naj upravlja svet v pravičnosti in svetosti, *

s poštenim srcem naj razsoja in sodi.

Daj mi modrost, ki je v tebi, *

iz družine svojih otrok me ne izbriši.

Tvoj slabotni služabnik sem, ki živi le malo časa, *

malo izveden v pravu in postavah.

Čeprav bi kdo pri ljudeh veljal za popolnega, *

ne more nič veljati, če nima tvoje modrosti. —

 

S teboj je modrost, ki pozna tvoja dela; *

ko si ustvaril svet, je bila navzoča.

Ve, kaj je tvojim očem prijetno, *

kaj je prav po tvojih zapovedih.

Iz svetih nebes jo pošlji, *

od prestola svojega veličastva.

Naj bo pri meni in z menoj dela, *

da spoznam, kaj je tebi po volji.

Pri vseh mojih delih me bo razumno vodila, *

vse ve in razume, v svoji vsemogočnosti me varuje. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Ps 116 Hvalnica dobremu Bogu

 

Hvalite Gospoda, vsi narodi, *

slavite ga, vsa ljudstva. —

 

Velika je do nas njegova dobrota, *

Gospodova zvestoba traja na veke. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

[S]

Kratko berilo  (Rim 12,1–2)
Rotim vas, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno.

Božja postava je v njegovem srcu.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Njegovi koraki so trdni.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod.

Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

 obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

 v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

 ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

 otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

 spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

 da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

 v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

 pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

 ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

 kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

 in naravnal na pot miru vse naše korake.

  —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Bratje in sestre, slavimo Kristusa, svojega Boga, in ga prosimo, da bi mu služili vse dni življenja v svetosti in pravičnosti. Zato mu kličimo:

Hotel si biti enako skušan v vsem kakor mi, razen v grehu,

– usmili se nas, Gospod Jezus.

Poklical si nas k polnosti ljubezni,

– posveti nas, Gospod Jezus.

Ukazal si, naj bomo sol zemlje in luč sveta,

– razsvetli nas, Gospod Jezus.

Prišel si, da bi stregel in ne da bi ti stregli,

– naj ti ponižno služimo v bratih in sestrah, Gospod Jezus.

Ti si odsvit Očetove luči in podoba njegovega bitja,

– naj gledamo tvoje obličje v slavi, Gospod Jezus.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

[D]

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,121–128  (XVI)  Hvala Božji postavi

 

Delam, kar je prav in pravično, *

ne izročaj me, Gospod, mojim zatiralcem.

Zavzemi se za mojo poštenost, *

da me prevzetni ne bodo obrekovali. —

 

Silno hrepenim po tvoji pomoči, *

po tvoji pravični besedi.

Ravnaj z menoj po svoji dobroti, *

úči me svojih zakonov. —

 

Poúči me, saj sem tvoj prijatelj, *

da spoznam tvojo voljo.

Gospod, čas je, da nekaj ukreneš, *

prelomili so tvojo postavo. —

 

Ljubim tvoje zapovedi *

bolj kot zlato, zlato najčistejše.

Zato se ravnam po vseh tvojih ukazih, *

sleherno krivo pot sovražim. —

Ps 33   Gospod je zavetje pravičnega

Slavim Gospoda v vsakem času, *

vedno mu prepevam hvalne speve.

Na ves glas ga hvalim, *

da ubogi slišijo in se veselijo.

Poveličujte z menoj Gospoda, *

njegovo ime skupno slavimo. —

 

Iskal sem Gospoda in me je uslišal, *

vseh mojih strahov me je rešil.

Glejte nanj in se razveselite, *

ni vam treba zardevati.

Ubožec je klical in Gospod ga je slišal, *

rešil ga je iz njegove stiske.

Angel varuje tiste, ki se boje Gospoda, *

da jih reši vsega hudega. —

 

Okusite in spoznajte, kako je Gospod dober, *

blagor človeku, ki vanj zaupa.

Slavite Gospoda, njegovi zvesti, *

njim, ki ga častijo, nič ne manjka.

Celo bogati obubožajo in stradajo, *

Bogu zvesti pa ničesar ne pogrešajo. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Pridite, ljudje, in poslušajte, *

učil vas bom, kako je treba Boga spoštovati.

Ali hočeš srečno živeti *

in dolgo uživati dobrote? —

 

Varuj svoj jezik hudobije *

in svoja usta zvijače.

Ogibaj se krivice in delaj dobro, *

išči miru in si zanj prizadevaj. —

 

Z očetovsko ljubeznijo gleda Bog na pravične *

in skrbno posluša njihove prošnje.

Natančno opazuje vse, ki delajo hudo, *

in še njihov spomin zbriše z zemlje. —

 

Komaj pravični zakličejo, jih že sliši, *

iz vseh njihovih stisk jih reši.

Hitro potolaži potrta srca *

in skesanim rad pomaga. —

 

Mnogo nadlog zadeva pravičnega, *

a iz vseh ga Bog rešuje.

Varuje njegovo življenje, *

nič hudega se mu ne bo zgodilo. —

 

Grešnika pogublja njegova hudobija, *

kaznovani bodo, kateri črtijo pravičnega.

Bog rešuje življenje svojih zvestih služabnikov, *

ne bo se kesal, kdor se k njemu zateka. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Slavimo Gospoda.

 

Bog Oče, vir si milosti,
Sin tvoje slave je odsvit,
ljubezen sama, Sveti Duh,
je med obema sveta vez.

 

V ljubezni večni ustvaril si
vse, kar obstaja in živi,
ohranjaš, vodiš, vladaš vse,
ti sveti, troedini Bog.

 

Nam vtisnil pa si svoj pečat,
znak Božji posinovljenja:
o da svetišče bi bili
in vedno ti ugajali.

 

Življenje Božje, večni žar,
daj, da bi z angeli nekdaj
združili se in tebi v čast
v nebesih peli vekomaj. Amen.

Ps 112 Gospodovo ime je hvale vredno

Mogočne je vrgel s prestola in nizke povišal (Lk 1,52).

 

Hvalite Gospoda vsi, ki mu služite, *

hvalite ga in slavite.

Gospodovo ime naj bo slavljeno *

zdaj in na veke. —

 

Gospodovo ime naj bo hvaljeno *

od sončnega vzhoda do zahoda.

Gospod je vzvišen nad narodi, *

njegovo veličastvo se dviga nad nebesa.

Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu? *

Vzvišen je nad nebo in zemljo. —

 

Iz prahu dviga siromaka, *

iz blata povišuje ubožca.

Sprejme ga med izvoljene, *

med kneze svojega ljudstva.

Nerodovitni daje, da ima družino *

in je vesela mati med svojimi otroki. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Kratko berilo  (Rim 11,33–36)

O globočina bogastva in modrosti in vednosti Božje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledna njegova pota! Zakaj »kdo je bil njegov svetovalec?« Ali »kdo mu je prej kaj dal, da bi se mu povrnilo«? Kajti od njega in po njem in zanj je vse, njemu slava na veke! Amen.

Oče je po Svetem Duhu proslavil Jezusa Kristusa in ga naredil za nas vir življenja. Počastimo troedinega Boga:

Oče, vsemogočni večni Bog, v imenu svojega Sina pošlji Cerkvi Svetega Duha, Tolažnika,

– naj ji ohranja edinost v popolni ljubezni in resnici.

Sveti Bog, pošlji delavcev na svojo žetev, naj učijo vse narode, jih krščujejo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha

– in naj jih utrjujejo v veri.

Močni Bog, pomagaj vsem, ki so preganjani zaradi tvojega Sina,

– saj je sam obljubil, da jim boš dal Duha resnice, ki bo v njih govoril.

Vsemogočni Oče, naj vsi spoznajo, da si ti eno s Sinom in Svetim Duhom,

– da bi v enega Boga verovali, vanj upali in ga ljubili.

Oče vseh živih, naj bodo naši rajni deležni tvoje slave,

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.