Brevir za 26. maj 2017

SV. FILIP NERI, DUHOVNIK
Obvezni god
Sv. Filip Neri (1515–1595) iz italijanskih Firenc je delal za prenovo krščanskega življenja z zbiranjem mladine, ki jo je učil služiti Bogu z veseljem. Ustanovil je posebno redovno družbo oratorijancev. Umrl je v Rimu 26. maja leta 1595.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali svetim možem: redovnikom.

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

 

Za duhovnika:
Duhovniški si ogenj v njem zanetil,
poklical v službo si ga in posvetil,
da kot predstojnik svetil bi občestvu:
duhovnik na veke.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 37   Molitev skesanega grešnika v veliki stiski

 Od daleč so stali vsi njegovi znanci (Lk 23,49).

Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *

in ne pokôri me v svojem srdu.

Tvoje šibe so me udarile, *

tvoja težka roka me je zadela. —

 

Zaradi tvojega srda je moje telo ena sama rana, *

bolečina mi kljuje v kosteh zaradi mojih grehov.

Moja krivda mi sega čez glavo *

kakor težko breme, ki ga ne morem nositi. —

Moje rane se vnemajo in zaudarjajo *

zavoljo moje nespameti.

Potrt sem čez mero, *

sključen sem in ves dan tavam okrog prežalosten. —

 

Moja ledja so polna vnetja, *

nič zdravega ni na mojem telesu.

Silno sem potrt in izčrpan, *

tako mi je hudo, da kar tulim. —

 

Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, *

moje vzdihovanje ti ni prikrito.

Srce mi razbija in moč me zapušča, *

luč mojih oči mi ugaša. —

 

Moje rane se studijo prijateljem in znancem, *

sorodniki se me izogibajo.

Tisti, ki mi strežejo po življenju, *

premišljajo, kako bi se me znebili.

Želijo mi hudo in grozijo s smrtjo, *

nenehno snujejo zvijače. —

Kakor gluh sem in ne poslušam, *

kakor nem svojih ust ne odpiram.

Sem kot tisti, ki nič več ne dojema *

in se ne more braniti. —

 

Gospod, moj Bog, le v tebe zaupam, *

ti boš govoril zame.

Moji sovražniki naj se ne veselijo moje nesreče; *

ko me vidijo na tleh, naj ne slavijo svoje zmage. —

 

Ne morem zdržati, *

moja bolečina me muči brez prenehanja.

Priznavam svojo krivdo, *

žalosten sem zaradi svojega greha. —

 

Mnogo jih je, ki me brez vzroka sovražijo, *

in postajajo vedno močnejši.

Vračajo mi hudo za dobro, *

napadajo me, ker se potegujem za pravico. —

 

O Gospod, moj Bog, nikar me ne zapusti, *

ostani mi ob strani.

Hiti mi pomagat, *

moj Gospod in moja rešitev. —

- Ob tvojem vstajenju, Kristus, aleluja,

- se veselita nebo in zemlja, aleluja.

 

Preljubi, poglejte, kakšno ljubezen nam je skazal Oče, da se imenujemo in smo božji otroci. Zaradi tega nas svet ne pozna, ker njega ni spoznal.

Preljubi! Zdaj smo božji otroci in se še ni pokazalo, kaj bomo. Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo gledali, kakršen je.

Vsakdo, ki ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je on čist. Vsakdo, ki dela greh, dela tudi nepostavno, in greh je nepostavnost. In veste, da je on prišel, da bi grehe odvzel, in greha na njem ni. Kdor v njem ostane, ne greši. Kdor pa greši, ga ni videl in ga ni spoznal.

Otročiči, nihče naj vas ne zavaja. Kdor dela pravico, je pravičen, kakor je on pravičen. Kdor dela greh, je iz hudiča; kajti hudič greši od začetka. Zato je prišel božji Sin, da bi hudičeva dela razdejal. Kdor je rojen iz Boga, ne dela greha, ker njegovo seme ostane v njem; in ne more grešiti, ker je rojen iz Boga.

Po tem se spoznajo otroci božji in otroci hudičevi. Nobeden ni iz Boga, kdor ne dela pravice in kdor ne ljubi svojega brata.

SPEV (1 Jan 3,1.2)

Poglejte, kakšno ljubezen nam je skazal Bog Oče. * Imenujemo se in smo božji otroci, aleluja.

Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo gledali, kakršen je. * Imenujemo se in smo božji otroci, aleluja.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Apostol nam pravi, da moramo biti veseli, vendar v Gospodu, ne v duhu sveta. Kdorkoli hoče biti prijatelj svetu, pravi Sveto pismo, postane sovražen Bogu. Kakor človek ne more služiti dvema gospodarjema hkrati, tako ne more istočasno ugajati svetu in ugajati Bogu. Naj torej veselje v Gospodu zmaguje, dokler veselje v duhu sveta ne izgine. Naj vedno bolj raste veselje v Gospodu, posvetno veselje pa se manjša, dokler ne izgine. Ne pravim tega zato, da bi se, dokler smo na svetu, nikoli ne smeli veseliti, ampak zato, da bi se, čeprav živimo na svetu, veselili v Gospodu.

Morda bi kdo ugovarjal: Na svetu sem, zato se moram tam veseliti, kjer sem. Kako to misli? Mar zaradi tega, ker je na svetu, ni v Gospodu? Isti apostol, ki nas spodbuja k veselju v Gospodu, je govoril Atencem in v Apostolskih delih zatrjuje o Bogu in o Gospodu, našem stvarniku: V njem živimo in se gibljemo in smo. Tisti, ki je povsod, v katerem kraju ga ni? Ali nas ni apostol spodbujal k veselju, ko je rekel: Gospod je blizu, nikar ne bodite v skrbeh.

Skrivnostna resnica je: Šel je nad vsa nebesa, a je vendar blizu tistim, ki so še na zemlji. Kdo je tisti, ki je daleč in blizu hkrati, če ne tisti, ki je postal iz usmiljenja naš bližnji?

Človek, ki je padel med razbojnike in ležal ob cesti napol živ, je podoba vsega človeštva. Duhovnik in levit sta ga prezrla in se obrnila od njega proč, mimoidoči Samarijan pa se mu je približal, mu obvezal rane in mu pomagal. Nesmrtni in pravični, ki je daleč nad nami, se je ponižal k nam, umrljivim in grešnim ljudem ter postal naš bližnji.

Ne spominja se več naših grehov, pravi psalmist. Njegovi otroci smo. Pomislimo, kaj vse nas v tem potrjuje! Umrl je za nas Edinorojeni, da bi ne ostal edinec. Ni hotel biti sam, čeprav je umrl za nas sam. Edini božji Sin je naredil nešteto ljudi za božje otroke. S svojo krvjo si je pridobil brate.

Posinovil nas je tisti, ki je bil zavržen. Odkupil nas je tisti, ki je bil prodan. Počastil nas je tisti, ki je bil zasramovan. Dal nam je življenje tisti, ki so mu vzeli življenje.

Zato, bratje, veselite se v Gospodu in ne v duhu sveta. To se pravi: zares se veselite v službi resnice in ne krivice. Veselite se v upanju na večno življenje in ne v krhkem blesku napuha. Tako se veselite in povsod in vsak čas, kjer boste, mislite na besede: Gospod je blizu, ne bodite v skrbeh!

SPEV (2 Kor 13, 11; Rimlj 15, 13)

Bratje, veselite se, spopolnjujte se, tolažite se, bodite istih misli, živite v miru * in Bog ljubezni in miru bo z vami, aleluja.

Bog upanja naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju * in Bog ljubezni in miru bo z vami, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za duhovnika:
Skrbnó občestvo si učil in vodil,
s svetostjo lastno ga krepil in dvigal,
da Bógu bi ugajal, si se trudil
zvestó in iskreno.

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,23–24).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

Hab 3,2–4.13a.15–19    Bog prihaja k sodbi

 

Gospod, razodel si mi svoje načrte, *

napolnil si mi dušo s svetim strahom.

Pokazal si mi delo odrešenja, *

ki ga uresničiš v bližnji prihodnosti.

Izvršiš ga v prihodnjih letih, *

v svoji pravičnosti se spomniš svojega usmiljenja.

Prihajaš kakor ob rešitvi iz Egipta *

in se razodevaš kakor na Sinajski gori. —

 

Tvoje veličastvo pregrinja nebesa, *

zemlja je polna tvoje slave.

Kakor luč se blesti tvoja svetloba, *

s svojimi žarki zakrivaš svojo vsemogočnost. —

 

Prišel si, da rešiš svoje ljudstvo, *

da rešiš svoje izvoljene.

V morje poženeš konje sovražnikov, *

da se pogreznejo v globokem vodovju.

Od groze se tresem, ko slišim *

in gledam stisko svojega ljudstva.

Vendar bom mirno počival ob dnevu stiske, *

ko pride ljudstvo, ki nas napade. —

 

Smokva namreč ne bo cvetela, *

na vinski trti ne bo grozdja.

Pridelek oljke bo odpovedal, *

polja ne bodo dajala hrane.

Ovce bodo iz staj odpeljali, *

v hlevih ne bo več živine. —

 

Vendar se bom veselil v Gospodu, *

se radoval v Bogu, svojem rešitelju.

Moja moč bo v Gospodu Bogu, *

gibčen bom kakor jelen. 

Kot zmagovalca me bo vodil po višinah, *

od veselja bom prepeval. —

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo, aleluja, aleluja.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta, aleluja.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,73–80 (X)       Hvala Božji postavi

 

Tvoja roka me je naredila in izoblikovala, *

daj mi pamet, da spoznam tvojo voljo.

Tvoji zvesti me bodo z veseljem gledali, *

ker zaupam v tvojo besedo. —

 

Vem, Gospod, da so tvoji odloki pravični, *

vem, da si me po pravici ponižal.

Tvoje usmiljenje naj me potolaži, *

kakor si mi obljubil. —

 

S svojo ljubeznijo me poživi, *

tvoja postava je moje veselje.

Prevzetne naj bo sram, ko me stiskajo po krivici, *

jaz pa bom premišljeval tvoje zapovedi. —

 

Naj se mi pridružijo vsi, ki te ljubijo *

in priznavajo tvoje ukaze.

Naj popolnoma živim po tvojih zapovedih *

in ne bom osramočen nikoli. —

Ps 58,2–5.10–11.17–18   Molitev zoper sovražnike

 

Moj Bog, otmi me sovražnikov, *

reši me mojih napadalcev.

Iztrgaj me iz rok hudodelcev, *

krvoločnih ljudi me obvaruj.

Strežejo mi po življenju, *

z veliko silo me napadajo.

Nedolžen sem in brez krivde, *

pa se vendar zbirajo zoper mene. —

 

Gospod, vstani in hiti pomagat; *

vate zaupam, moja moč in moja obramba.

Moj Bog, moj rešitelj, na pomoč mi pridi; *

naj slavim zmago nad njimi. —

 

Tvojo moč bom opeval in poveličeval tvoje usmiljenje, *

ker si me v stiski varoval in branil.

Tebi, moj Bog, bom brenkal na strune, *

ti si moj rešitelj, moja moč in ljubezen. —

Ps 59   Molitev po porazu

 

O Bog, zavrnil si nas in nas razpršil, *

razsrdil si se na nas, a zdaj se k nam obrni.

Zamajal si deželo, da se je razklala; *

zaceli njene razpoke, da se ne poruši.

Svojemu ljudstvu si poslal hude nesreče, *

kar mešalo se mu je od velike bridkosti. —

 

Vsem, ki te ljubijo, si zavetje, *

v njem so varni pred sovražnikom.

Pomagaj nam s svojo desnico in nas usliši, *

da bomo rešeni, ker nas ljubiš. —

 

Bog nam govori iz svojega svetišča: *

»Jaz bom slavil zmago in si osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo je krona moje glave *

in žezlo mojega kraljestva.

Podvržem si narode, *

k nogam si položim vsa ljudstva.« —

 

Kdo nas popelje prek zidovja, *

kdo nas povede v varno zavetje?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase. —

 

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali junaštva, *

on bo poteptal naše sovražnike. —

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

 

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

 

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

 

Za duhovnika:
Prejel si službo od Boga
pastirja in duhovnika,
da z deli in besedami
učil bi, posvetíl ljudi.

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

Ps 114 Zahvala

 

Ljubim Gospoda, ker me je uslišal, *

ko sem ga prosil.

Gospod se je sklonil k meni, *

kadarkoli sem ga klical. —

 

Zgrabile so me smrtne stiske, *

zašel sem v hude težave in nadloge.

Tedaj sem klical Gospoda: *

»Gospod, reši mi življenje.« —

 

Gospod je dober in pravičen, *

naš Bog je usmiljen.

Gospod varuje nebogljene, *

bil sem v nesreči in me je rešil. —

 

Umiri se, moja duša, *

Gospod je bil zame dober.

Otel mi je življenje pred smrtjo, *

obrisal solze in me obvaroval pred padcem.

Še bom živel na zemlji *

in bival v Božji bližini. —

Ps 120 Varuh Božjega ljudstva

 

Željno se oziram v višave, *

odkod mi pride rešitev.

Pomoč mi prihaja od Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

 

Ne bo pustil, da ti spodrsne noga, *

ne bo zadremal, saj je tvoj varuh.

Gospod ne zaspi in ne zadremlje, *

on varuje Božje ljudstvo. —

 

Bog bo varoval tudi tebe, *

njegova desnica bo tvoja obramba.

Ne bo ti škodilo sonce podnevi, *

ne luna ponoči. —

 

Gospod te bo obvaroval vsega hudega, *

Gospod bo varoval tvoje življenje.

Gospod te varuje od rojstva do smrti, *

zdaj in na veke. —

Raz 15,3–4  Zahvalna pesem

 

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

 

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre, aleluja, aleluja.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času, aleluja.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času, aleluja.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal, aleluja.

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

 

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

 

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

 

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

 

Vel. noč. Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju. —

 

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

 

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano? —

 

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Vel. noč.  Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

 

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.